E-knjige v sistemu COBISS

E-knjig je vse več in vse bolj so priljubljene, zato je njihova izposoja postala eknjige-4f29bee0zanimiva tudi za uporabnike knjižnic. V primeru e-knjig knjižnica ne kupi fizične oblike gradiva, ampak samo dostop do tega gradiva. Uporabniki lahko te e-knjige iščejo na portalu za izposojo in si jih izposodijo. Izposojene e-knjige lahko prenesejo na bralnike oziroma naprave, ki omogočajo branje e-knjig.

Sistem COBISS omogoča knjižnicam, da predstavijo svojo celotno ponudbo na enem mestu, prav tako pa želi omogočiti končnim uporabnikom, da lahko poiščejo želeno gradivo na enem mestu, ne glede na to, za kakšno vrsto gradiva gre. Medtem ko so procesi za obdelavo klasičnega gradiva v sistemu COBISS celovito podprti (od postopkov nabave do izposoje končnim uporabnikom), je pri elektronskem gradivu zaradi razpršenosti in hitrega tehnološkega razvoja tega gradiva več odprtih vprašanj.

Več o e-knjigah v sistemu COBISS lahko preberete v prispevku v reviji Organizacija znanja:

Beri naprej

Varnost podatkov na mobilnih napravah – 1. del

Varnost podatkov na mobilnih napravahPametni telefoni so mobilne naprave, ki jih že nekaj časa ne uporabljamo več samo za telefoniranje in pošiljanje SMS-sporočil. Postali so precej zmogljivo orodje za delo, zabavo in prosti čas, še posebej, kadar se z njimi povežemo v internet. Z njimi brskamo po internetu, uporabljamo družbena omrežja, igramo igrice, nakupujemo, opravljamo bančne storitve in še marsikaj. Za to, da lahko te storitve uporabljamo, jim moramo zaupati nekatere osebne podatke. Ti podatki se lahko hranijo na mobilni napravi, v oblaku ali pri ponudniku storitve. Pri tem pa ni nujno, da vemo, kaj natančno se s temi podatki dogaja in kdo lahko do njih dostopa. Do teh podatkov lahko pride celo nepooblaščena oseba, ki bi lahko naše podatke zlorabila. Zato je priporočljivo, da se, preden začnemo mobilno napravo uporabljati, seznanimo s tem, kako se pred morebitnimi zlorabami lahko zavarujemo.

Kaj so naši osebni podatki?

To so podatki, ki se nanašajo na nas, na primer rojstni datum, višina, naslov, podatki o šolanju in izobrazbi ipd. Beri naprej

Nikola Tesla o pametnih telefonih

Nikola Tesla, eden največjih svetovnih umov, znanstvenik in raziskovalec v elektrotehniki, je že pred skoraj sto leti predvidel delovanje današnjih pametnih telefonov in vrste komuniciranja, ki jih omogočajo.

Nikola Tesla

V intervjuju za ameriško revijo Collier leta 1926 je Tesla napovedal, da bomo v prihodnosti komunicirali z napravami, ki jih bomo nosili kar v žepu. Beri naprej

Prispevek s konference OTS 2015 z naslovom “Ogrodje AngularJS za portal COBISS/SciMet”

Na letošnji 20. konferenci OTS 2015, ki se je odvijala na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, smo imeli predstavnike med predavatelji tudi IZUM-ovci. Luka Juršnik - OTS 2015 - IZUM V nadaljevanju si lahko preberete povzetek prispevka.

V zadnjih dvajsetih letih je internet doživljal ogromno rast, v povprečju kar za 2 % svetovne populacije na leto. Vse se je začelo s statičnimi spletnimi stranmi, kasneje so se začeli uvajati tudi interaktivni elementi, ki jih je omogočil JavaScript, kar hitro za tem pa so se na široko odprla vrata spletnim aplikacijam, ki uporabljajo povezovanje s strežniki in omogočajo asinhrono nalaganje vsebin (AJAX). Takšne spletne aplikacije so predstavljale veliko konkurenco klasičnim namiznim aplikacijam. Intenziven tehnološki razvoj v zadnjih letih je omogočil boljši izkoristek potenciala odjemalcev pri razvoju spletnih aplikacij. Beri naprej

Ali je smiselno omejevati uporabo Facebooka med delovnim časom?

SM_vasting_timeOb vsesplošni popularnosti družbenih medijev so v podjetjih in drugih organizacijah pogosto pred dilemo, kako urejati uporabo Facebooka in drugih podobnih družabnih omrežij. Facebook svojim uporabnikom v splošnem predstavlja predvsem virtualen prostor druženja in zabave. Niso redka mnenja, ki uporabo Facebooka, Youtuba in podobnih portalov družbenih medijev pojmujejo kot izgubo časa. Ali se torej v vodstvih podjetij  upravičeno odločajo za preprečevanje dostopa do takih in podobnih spletnih strani? Sam menim, da nikakor ne, saj s tem v prvi vrsti ne rešijo problema, ki ga imajo pred sabo – tega namreč, da bodo zaposleni izgubljali čas z aktivnostmi na družbenih omrežjih. Učinkovito izkoriščanje delovnega časa je stvar drugih vidikov, organizacije, vodenja itd., ne pa omejenega dostopa do interneta. Zaposleni bodo namesto Facebooka pač našli kaj drugega, če njihovi nadrejeni ne bodo zagotovili ostalih potrebnih pogojev za učinkovito izrabo delovnega časa. Ob vsem tem pa ob vsesplošni razširjenosti pametnih mobilnih telefonov s širokopasovnim dostopom do interneta tudi ta omejitev ne obvelja več, saj bodo zaposleni pač všečkali, tvitali in drugače komunicirali v družbenih medijih s pomočjo pametnih telefonov.

Vprašanje, s katerim bi se morali ukvarjati vodilni, je, kako uporabo družbenih medijev med zaposlenimi izkoristiti sebi v prid?

Beri naprej