Ali knjižničarji potrebujejo družbene medije?

Ali je to vprašanje sploh na mestu? Večina slovenskih splošnih in univerzitetnih knjižnic ima vzpostavljene strani ali profile v družbenem omrežju Facebook, nekaj jih tudi “čivka” na Twitterju. Knjižnice in knjižničarje je mogoče najti tudi med uporabniki Instagrama in družbenega omrežja Pinterest. Nobenega dvoma ni, da se v knjižnicah zavedajo pomena in možnosti uporabe družbenih medijev, pa vendar bežen pregled nastopov knjižnic v družbenih omrežjih daje občutek, da pri vsem skupaj manjka nekaj načrtovanja, ciljne usmerjenosti, ali, če želite, manjka strategija. Zanimivo bi bilo vedeti, kako se v knjižnicah lotevajo nastopa na družbenih omrežjih. Gre za pobudo posameznih zaposlenih ali gre za usmeritev vodstva knjižnice? Ali vodstvo knjižnice pri tem tudi aktivno sodeluje ali samo načelno podpira pobudo zaposlenih posameznikov?

Beri naprej

Discovery servisi – orodja za odkrivanje informacij

Discovery orodja so v zadnjih letih  v akademsko-raziskovalnih krogih postala splošno sprejeta in so danes osnovna ponudba knjižnic v podporo študentom, profesorjem, raziskovalcem in drugim pri iskanju oz. odkrivanju informacij in literature. Nadomeščajo klasične knjižnične kataloge in so osnovni raziskovalni instrument v akademskih in specialnih knjižnicah po svetu in tudi pri nas. Osnovni namen tovrstnih orodij je enostavno, hitro, prijazno in sodobno “Google-like” iskanje virov, ki jih knjižnica ponuja svojim uporabnikom. Vključuje vse tipe gradiva, tiskano, elektronsko in digitalno vsebino in uporabniku omogoča skupno točko iskanja, ne glede na bazo podatkov oz. lokacijo dostopa do članka, knjige ali katerega koli drugega relevantnega vira. Digitalno okolje, v katerem danes živimo, zahteva centralno iskanje, kot ga poznamo pri Googlu, od koder koli in na kateri koli napravi. Beri naprej