Discovery servisi – orodja za odkrivanje informacij

Discovery orodja so v zadnjih letih  v akademsko-raziskovalnih krogih postala splošno sprejeta in so danes osnovna ponudba knjižnic v podporo študentom, profesorjem, raziskovalcem in drugim pri iskanju oz. odkrivanju informacij in literature. Nadomeščajo klasične knjižnične kataloge in so osnovni raziskovalni instrument v akademskih in specialnih knjižnicah po svetu in tudi pri nas. Osnovni namen tovrstnih orodij je enostavno, hitro, prijazno in sodobno “Google-like” iskanje virov, ki jih knjižnica ponuja svojim uporabnikom. Vključuje vse tipe gradiva, tiskano, elektronsko in digitalno vsebino in uporabniku omogoča skupno točko iskanja, ne glede na bazo podatkov oz. lokacijo dostopa do članka, knjige ali katerega koli drugega relevantnega vira. Digitalno okolje, v katerem danes živimo, zahteva centralno iskanje, kot ga poznamo pri Googlu, od koder koli in na kateri koli napravi.

Implementacije discovery orodij so po svetu različne in so rezultat odziva uporabnikov in knjižničnih prilagoditev na te odzive, kakor tudi predhodnih orodij, ki so jih discovery orodja nadomestila. Vsem implementacijam pa je skupna delitev orodja na uporabniški vmesnik (angl. discovery layer), na katerem servis deluje, in vsebino, ki je namenjena iskanju.

Uporabniški vmesnik discovery orodja omogoča uporabniku in knjižnici prilagojeno in prijazno iskanje po zbirkah knjižnice in upravljanje z najdenimi vsebinami s številnimi funkcionalnimi pripomočki. Med te funkcionalnost spadajo funkcija samodokončanja iskalne zahteve, avtomatizirana priporočila za nadaljnje poizvedovanje (angl. Did you mean?), vsebinska priporočila za nadaljnje iskanje, iskanje po celotnem besedilu, uporabniku prilagojen algoritem relevantnosti rezultatov iskanja, odzivni uporabniški vmesnik za vse tipe naprav, podpora upravljanju z zapisi za nadaljnjo uporabo (podpora citiranju, izvoz zapisov v referenčna orodja, npr. EndNote, Refworks …), personalizacija nastavitev uporabniškega vmesnika (uporabniški profili), fasetna navigacija, obvestila o novostih v knjižnični ponudbi, medknjižnična izposoja in številne druge. Redno se dodajajo nove funkcionalnosti glede na potrebe uporabnikov z namenom izboljševanja discovery servisa.

Prav gotovo je oblika zelo pomembna, vendar je glavni namen uporabe tovrstnih orodij dostop do vsebin, če je le mogoče, do celotnega besedila. Kot že povedano, ta orodja nadomeščajo klasične knjižnične kataloge, saj vsebine v današnji digitalni dobi niso več dosegljive le v fizični obliki na knjižnih policah, temveč so dostopne tudi ali predvsem v elektronski in digitalni obliki. V akademskih knjižnicah sta dominantni prav slednji obliki gradiv. V elektronski obliki so na voljo predvsem številne baze podatkov in informacijski viri, ki jih naročajo knjižnice pri različnih ponudnikih na različnih iskalnih platformah. Digitalne vsebine so shranjene v tako imenovanih digitalnih repozitorijih (institucionalnih, nacionalnih itd.). Discovery orodja omogočajo za vse te različne tipe gradiva skupno točko iskanja na platformi, ki je uporabniku domača.

Zelo pomemben element discovery orodja je centralni indeks elektronskih virov. Ponudniki teh orodij agregirajo metapodatke, ki jih prejmejo od ponudnikov vsebin (baz podatkov, informacijskih servisov s ponudbo celotnih vsebin, agregatorjev, digitalnih repozitorijev, virov odprtega dostopa …) in jih ponudijo v discovery orodju kot enoten indeks e-virov za iskanje. Takšen indeks vsebuje več kot 100 milijonov zapisov o člankih, revijah, avdio in video vsebinah, slikah, patentih, standardih, e-knjigah itd. Ponudniki se trudijo povečevati obseg teh vsebin, da bi pokrili potrebe knjižnic in njihovih uporabnikov.

Uporabniku je torej omogočeno iskanje po obsežnem paketu vsebin, ki jih knjižnica ponuja. Najden zapis o nekem članku, knjigi, reviji … pa mora vsebovati tudi URL-povezavo do gradiva. To vlogo opravlja povezovalnik OpenURL, ki uporabnika pripelje do vsebine na izvorni platformi ponudnika. Pri tem igra pomembno vlogo tudi avtorizirana prijava uporabnika, saj je polni dostop do vsebine mogoč le, če ima knjižnica vir tudi naročen (licenčne pravice dostopa). Avtorizacijski mehanizem igra še posebej pomembno vlogo, ko gre za primere dostopa od doma ali iz tujine (oddaljen dostop). Tovrstne primere rešuje že uveljavljena tehnologija AAI (Shibboleth), saj omogoča enotno avtorizirano prijavo uporabnika.

Discovery orodje je torej sklop več kompleksnih komponent, ki temeljijo na sodobnih infrastrukturnih rešitvah in morajo biti na uporabniški strani implementirane tako, da so enostavne za uporabo. Slika spodaj prikazuje osnovni koncept discovery servisa:

V Sloveniji imamo kar nekaj primerov uporabe tovrstnih orodij. Univerza v Ljubljani svojim uporabnikom ponuja servis DiKUL – Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani (http://dikul.uni-lj.si/), za katerega skrbi Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. Tudi uporabniki Univerze v Mariboru imajo dostopen servis, poimenovan kot UM:NIK (https://www.ukm.um.si/elektronski-viri), ki je v domeni skrbništva Univerzitetne knjižnice Maribor.

V IZUM-u spremljamo dogajanje na tem področju in načrtujemo rešitev, ki bi obogatila vsebinsko ponudbo servisa COBISS+ (plus.cobiss.si) in uporabnikom olajšala dostop do relevantnih virov in literature. Že zdaj pa sproti dopolnjujemo servis COBISS+ z novimi funkcionalnostmi. Več o novostih in novih verzijah COBISS+ lahko spremljate na naslovu https://plus.si.cobiss.net/opac7/news.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>