Ali knjižničarji potrebujejo družbene medije?

Ali je to vprašanje sploh na mestu? Večina slovenskih splošnih in univerzitetnih knjižnic ima vzpostavljene strani ali profile v družbenem omrežju Facebook, nekaj jih tudi “čivka” na Twitterju. Knjižnice in knjižničarje je mogoče najti tudi med uporabniki Instagrama in družbenega omrežja Pinterest. Nobenega dvoma ni, da se v knjižnicah zavedajo pomena in možnosti uporabe družbenih medijev, pa vendar bežen pregled nastopov knjižnic v družbenih omrežjih daje občutek, da pri vsem skupaj manjka nekaj načrtovanja, ciljne usmerjenosti, ali, če želite, manjka strategija. Zanimivo bi bilo vedeti, kako se v knjižnicah lotevajo nastopa na družbenih omrežjih. Gre za pobudo posameznih zaposlenih ali gre za usmeritev vodstva knjižnice? Ali vodstvo knjižnice pri tem tudi aktivno sodeluje ali samo načelno podpira pobudo zaposlenih posameznikov?

Organizacije, kot so knjižnice, najpogosteje uporabljajo družbena omrežja kot promocijsko orodje, kot spletno (internetno) oglasno desko. S tem sicer ni nič narobe, vendar so družbeni mediji mnogo več kot oglasna deska v virtualnem prostoru. Družbeni mediji so v prvi vrsti komunikacijska orodja in kot take jih je smiselno tudi izkoristiti. Uporabniki družbenih omrežij z njihovo pomočjo navezujejo in ohranjajo stike z družinskimi člani, prijatelji in znanci, z njimi komunicirajo, se pogovarjajo, sprašujejo, pridobivajo informacije in se izobražujejo. Načeloma je uporabnikom malo mar za to, kaj želijo v družbenih medijih povedati in pokazati podjetja ter različne organizacije, tudi knjižnice. Vzpostavljanje komunikacije z uporabniki v družbenih medijih zato ni ravno preprosta naloga. Pozornost uporabnikov na družbenih medijih pridobimo, če znamo na zanimiv in zabaven način pripraviti in ponuditi zanje koristne vsebine. Šele, ko nam uspe pridobiti njihovo naklonjenost, ko nas prepoznajo kot relevanten izobraževalni in informacijski vir, bodo želene pozornosti deležne tudi naše promocijske vsebine in aktivnosti.

Vir: Valicon, Uporaba družbenih omrežij v Sloveniji v številkah

Facebook in Twitter, ki sta med najbolj priljubljenimi družbenimi omrežji, tudi med slovenskimi uporabniki, sta orodji, ki jih je mogoče učinkovito uporabiti za spoznavanje potreb uporabnikov. Spoznati in opredeliti skupine uporabnikov, ki jih želimo naslavljati preko družbenih medijev, pa je sploh prvi korak, ki ga je treba opraviti pri nastopu na družbenih medijih. Vse prepogosto pri tovrstnih nastopih izhajamo iz nas samih oziroma z vidika organizacije, v tem primeru knjižnice, ki jo želimo na družbenih medijih predstaviti. Uporabnikovo pozornost zato želimo pritegniti z vsebino, ki se v prvi vrsti zdi aktualna in zanimiva nam samim. Pa so te vsebine dejansko zanimive tudi našim uporabnikom, ki jih skušamo nagovoriti? S pomočjo družbenih medijev želimo običajno doseči in pridobiti nove uporabnike. Čisto verjetno je, da te naše potencialne uporabnike zanimajo popolnoma druge stvari in tarejo čisto drugačni problemi in težave, kot se zdi nam samim. Če hočemo izkoristiti družbene medije za to, da z njihovo pomočjo pridobimo nove uporabnike, moramo stopiti v njihove čevlje in se posvetiti njihovim potrebam in problemom, s katerimi se ukvarjajo. Družbene medije je v tem pogledu smiselno izkoristiti kot kanal za posredovanje izobraževalnih in informativnih vsebin, ki so v prvi vrsti koristne za uporabnika. Šele ko bo uporabnik v vsebinah, s katerimi želimo pritegniti njegovo pozornost, prepoznal korist zase, se bo nanje odzval, tudi z obiskom knjižnice.

Družbeni mediji so orodje za izgradnjo odnosov

Če se resno posvetimo uporabi družbenih medijev, so ti lahko močno orodje ali pripomoček za izgradnjo odnosov z uporabniki. Uporabiti jih je mogoče kot orodje za preverjanje sprejetosti izdelkov in storitev med uporabniki ter potrjevanje poslovnih strategij, ki smo jih zastavili. Ko se namreč zavzeto posvetimo potrebam uporabnikov, ki jih s pomočjo družbenih medijev želimo nagovoriti, bomo ugotovili, da so te lahko drugačne, kot pričakujemo. Potrebe uporabnikov se spreminjajo in temu primerno se moramo prilagajati tudi sami, tako kot posamezniki, knjižničarji, kot organizacije in knjižnice. Prilagajati in spreminjati je treba storitve in ponudbo aktivnosti, s katerimi želimo zadovoljiti obstoječe uporabnike in pridobiti nove. Družbeni mediji so tako lahko eden od načinov doseganja uporabnikov in iskanja še neodkritih poti do njih.

Z odgovori na nekaj kratkih vprašanj (preko povezave ali v oknu spodaj), boste omogočili vpogled v uporabo družbenih medijev v slovenskih knjižnicah. Pregled odgovorov delimo tudi z vami, tako lahko svoje aktivnosti na družbenih medijih primerjte z drugimi. Zelo bom veseli tudi vsakega komentarja k temu prispevku. Komentarje lahko vpišete v obrazec pod vprašanikom. Pišite o svojih pričakovanjih, navdušenjih in razočaranjih s katerimi ste se soočili ob uporabi družbenih omrežij. Če ne drugega, vpištite v komentar vsaj naslov spletne povezave do Facebook strani vaše knjižnice ;-).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>