Izboljšanje uporabniške izkušnje kot vodilo razvoja COBISS+

IMG_4734_resizeUporabniško izkušnjo marsikaterega uporabnika interneta danes oblikujejo internetni velikani, kot sta Google in Facebook. Zato je za uporabnost programske opreme, ki omogoča dostop do informacij v katalogih knjižnic in drugih bazah podatkov, ključno, da zagotavlja uporabniško izkušnjo, ki jo uporabniki sodobnih internetnih rešitev pričakujejo. COBISS+ je na novo razvita programska oprema, ki nadomešča COBISS/OPAC. Poleg vseh funkcionalnosti starejše verzije uporabnikom ponuja vrsto novosti.

Novi iskalnik, vgrajen v COBISS+, omogoča fasetno navigacijo in izboljšano relevanco rezultatov iskanja, ki si jo uporabnik lahko nastavi glede na svoje želje in potrebe. Poleg tega je vgrajen lematizator za slovenski jezik, omogočeno pa je tudi iskanje po več bazah hkrati. V COBISS+ je dodana storitev Moj COBISS, ki uporabnikom ponuja možnost nastavitve vmesnika in funkcionalnosti ter vpogled v eno ali več članstev v knjižnicah. Uporabnik lahko izbira med različnimi vrstami prijav v Moj COBISS. Nekatere omogočajo enotno prijavo (AAI, Google, Facebook). COBISS+ je razvit na tehnološki platformi Java z iskalnikom SOLR. Za razvoj spletnega odjemalca smo uporabili ogrodje Spring MVC v kombinaciji z JSF.

Gre za povsem na novo razvito programsko opremo, ki izboljšuje obstoječe rešitve in dodaja nove, predvsem pa zagotavlja takšno uporabniško izkušnjo, ki jo uporabniki sodobnih internetnih rešitev pričakujejo. COBISS+ je sodobna programska rešitev, razvita v skladu z uporabniškimi zahtevami, saj so uporabniki tisti, ki jim je programska oprema namenjena, in pravzaprav oni narekujejo, kaj od programske opreme pričakujejo.

V letu 2016 so slovenske knjižnice kreirale 163.077 zapisov (o knjigah in za potrebe bibliografij) v vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov COBIB.SI, v kateri je že blizu 5 milijonov bibliografskih zapisov, ki pripadajo 21-milijonski zalogi v slovenskih knjižnicah. Ti zapisi o knjigah, člankih, revijah, slikovnem gradivu, CD-jih, filmih in drugih vrstah so dostopni javnosti in najdljivi s programsko opremo COBISS/OPAC oziroma COBISS+. Uporabniki COBISS+ so predvsem člani knjižnic (1,2 milijona članstev), raziskovalci, knjižničarji in drugi. Spekter uporabnikov, ki jim je programska oprema namenjena, je torej precej širok. Tako je tudi način uporabe precej raznolik. COBISS+ mora zadovoljevati različne profile uporabnikov: od osnovnošolca, ki le podaljšuje rok izposoje knjig za domače branje, do raziskovalca, ki z uporabo logičnih operatorjev v naprednem iskanju poizveduje po strokovnih znanstvenih člankih. COBISS+ je torej namenjen vsakomur, ki išče relevantne informacije ali gradivo, ki je na voljo v slovenskih knjižnicah, tudi če gre za elektronsko gradivo.

Programska oprema COBISS/OPAC je v uporabi že več kot dvajset let. Prav toliko let se tudi razvija in posodablja. Za to skrbijo kreatorji vsebin, načrtovalci, razvijalci, uporabniki, delovne in projektne skupine ter drugi vpleteni v proces nenehnega upravljanja s programsko opremo. Prenekatera ideja za dopolnitev vzklije pri uporabniku med uporabo programske opreme. Kadar je pot do uporabnikovega cilja ob uporabi COBISS+ prezapletena ali napačna, lahko uporabnik poda komentar ali zahtevo za posodobitev, dopolnitev ali popravek.

Osnovna oblika zbiranja in evidentiranja zahtev za posodobitve, dopolnitve in popravke je evidenca zahtevkov. V letu 2016 je bilo 368 tovrstnih zahtevkov za COBISS/OPAC, od opozoril na napake v delovanju do zahtev po dodatnih funkcionalnostih. V tej evidenci se zbirajo zahtevki, ki se po proučitvi njihove smiselnosti in izvedljivosti uvrstijo v čakalno vrsto za implementacijo.

Zahteve uporabnikov

Poleg evidence zahtevkov je bila v izhodišču oblikovanja zahtev za COBISS+ tudi presoja uporabniške učinkovitosti COBISS/OPAC. Presojo je izdelal Inštitut za informatiko Fakultete za računalništvo Univerze v Mariboru v skladu s smernicami standarda ISO/IEC 25062 COMMON INDUSTRY FORMAT FOR USABILITY TEST REPORT.

Zajeti so bili predstavnike celotne populacije potencialnih uporabnikov spletne aplikacije COBISS/OPAC z izjemo ciljne skupine »zaposleni v knjižnicah«, ki so biti iz testiranja izvzeti. Cilj testiranja je bil ugotoviti stopnjo uporabnosti spletne aplikacije COBISS/OPAC za posamezne skupine uporabnikov in zbrati subjektivna mnenja le-teh. Cilj strokovne presoje je bil pridobiti mnenje o skladnosti zasnove, ki vpliva na uporabnost spletne aplikacije COBISS/OPAC s standardi in dobrimi praksami za področje uporabnosti.

Screenshot (36)

Smiselno je, da je razvoj programske opreme skladen s tehnološkimi smernicami, zahtevami uporabnikov in razpoložljivo vsebino ter da zagotavlja dobro uporabniško izkušnjo. Za zagotovitev dobre uporabniške izkušnje je treba poznati uporabnikove potrebe, želje, zmožnosti in omejitve. Po drugi strani pa je uporabniška izkušnja povezana s poslovnim ciljem oz. ciljem programske opreme, s katero se uporabniki srečajo, ko želijo z njo zadovoljiti svoje potrebe. Izboljšati uporabniško izkušnjo pomeni povečati uporabnost ter zmanjšati zahtevnost uporabe programske opreme. Da bi programska oprema uporabniku podala želene informacije na pravi način in s tem zagotovila čim boljšo uporabniško izkušnjo, mora biti

• uporabna (vsebina naj bo izvirna in naj zadovoljuje potrebe uporabnikov),
• preprosta za uporabo,
• zaželena (elementi vmesnika naj ne bodo moteči, temveč naj vzbujajo občutek zadovoljstva),
• logična in intuitivna (navigacija po vmesniku naj bo razumljiva),
• dostopna (vmesnik naj bo prilagodljiv),
• kredibilna (uporabnik mora imeti zaupanje v delovanje programske opreme in v vsebine, ki jih programska oprema ponuja).

Screenshot (37)

Pri oblikovanju uporabniške izkušnje je treba upoštevati obstoječe in nove uporabnike. Med uporabnikom in programsko opremo se namreč sčasoma izoblikuje razmerje – uporabnik se na programsko opremo privadi. Ti uporabniki že natančno vedo, kako se programska oprema uporablja ter kje in kako pridejo do iskanih informacij. Zanje je velikokrat najbolje, da se programska oprema sploh ne spreminja ali posodablja. Kar je nerealno že zaradi posodobitev strojne opreme in platform, na katerih programska oprema deluje. Te se namreč posodabljajo, tako da je zagotavljanje kompatibilnosti in delovanja za nazaj omejeno.

Po drugi strani se novi uporabniki s programsko opremo srečajo prvič, nekateri pa jo uporabljajo bolj poredko, tako da se na to, kako jo uporabljati, ne privadijo. Zavoljo teh uporabnikov morata biti vmesnik in navigacija zasnovana tako, da je uporaba dovolj preprosta in se nanjo ni treba vedno znova privajati ali celo posegati po navodilih za uporabo. Uporabnost programske opreme se določi na osnovi tega, koliko truda mora uporabnik vložiti v to, da razume, kako jo uporabljati. Bolj ko je uporaba intuitivna, samoumevna, razumljiva in preprosta, bolj je programska oprema uporabna. To seveda ni preprosto, kadar gre za kompleksno programsko opremo, ki omogoča veliko funkcionalnosti za širok spekter uporabnikov, kot je COBISS+. Kljub kompleksnosti se COBISS+ trudi zadovoljevati vse uporabnike: obstoječe in nove, vešče in nevešče, bolj računalniško pismene in manj računalniško pismene, strokovnjake in laike ter druge.

COBISS+ je rezultat sodelovanja med raziskovalci, knjižničarji, splošnimi uporabniki in drugimi, ki so ga z uporabniškimi zahtevami soustvarjali in so zaslužni za to, da je krojen tudi po njihovi meri. Načrtovalci in razvijalci so poskrbeli za to, da je COBISS+ narejen v skladu z najsodobnejšimi tehnološkimi smernicami in da omogoča dostop do informacij, ki jih uporabniki želijo ali potrebujejo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>