Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev

Pri zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva in vodenju katalogov je pomembna prednost vzajemne katalogizacije racionalna delitev dela, ki prinaša prihranek, tako z vidika časa kot finančnega vidika. Za eno gradivo/enoto zadošča le ena obdelava, zapis pa je nato dostopen vsem udeležencem v sistemu in v mreži COBISS.Net.

Za vzajemno katalogizacijo je značilna tesna povezava lokalnih baz podatkov posameznih knjižnic z vzajemno bazo podatkov. Baze podatkov vsebujejo bibliografske zapise za različne vrste gradiva (monografske in serijske publikacije, integrirne vire, članke in druge sestavne dele), za potrebe vodenja osebnih bibliografij avtorjev in tudi zapise za izvedena dela.

Izjemnega pomena pri vzajemni katalogizaciji predstavlja zagotavljanje kakovosti, saj bibliografski zapisi ne predstavljajo le podatkov za uporabo v »lokalnem« knjižničnem katalogu. Kakovost dela katalogizatorjev ima velike razsežnosti in posledično vpliv na storitve, ki so na voljo uporabnikom knjižnic. Bodisi gre za uporabnike, ki iščejo gradivo v knjižnici sami, bodisi uporabljajo storitve, ki jih nudijo knjižnice (npr.: moja knjižnica, oddaljen dostop ipd.). Pomemben je vpliv na storitve, ki so v prid raziskovalcem (npr. izpisi osebnih bibliografij, bibliografij raziskovalnih skupin, prijave na razpise Javne agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS), bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v nazive v okviru univerz, altmetrika ipd.), ne gre pozabiti slovenskih ustvarjalcev/avtorjev in rabe bibliografskih podatkov iz baze COBIB.SI za knjižnično nadomestilo. Prav tako se bibliografski podatki mednarodno izmenjujejo med bazami podatkov, kot sta WorldCat (OCLC) in Unesco. Pravilnost in natančnost vnosa bibliografskih podatkov je izjemnega pomena za več ravni uporabe, tudi za uporabnike orodij za organizacijo referenc in citiranje, npr. EndNote, RefWorks, ProCite ipd.

V Sloveniji ima 649 oseb pridobljeno dovoljenje za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij (na dan 9. 1. 2017). Po podatkih Centralnega registra uporabnikov (IZUM) jih je 88,8 % žensk in 11,2 % moških. Povprečna starost katalogizatorjev je 47,8 let, največ (65,8 %) jih ima drugo stopnjo izobrazbe. V letu 2016 so kreirali 177.486 novih bibliografskih zapisov, v 2015 je bilo kreiranih 164.544, v letu 2014 pa 170.012. Kakovost dela katalogizatorjev podpiramo tudi s spremljanjem njihovega dela v IZUM-u, tako novincev, kot katalogizatorjev z dolgoletnimi izkušnjami. Pri tem je pomembno sodelovanje z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK), npr. s Komisijo za katalogizacijo pri NUK; projekt prehoda slovenskih knjižnic na COBISS3/Katalogizacijo (zaključek 1. 7. 2016); izobraževanje katalogizatorjev; razvojni projekti, npr. normativna baza korporativnih imen, razvoj katalogizacijskih pravil …

Kakovostni bibliografski podatki, kot posledica dobrega, vestnega in strokovnega dela katalogizatorjev, so v dobrobit vsem nam. Tega se moramo vsi, ki smo vključeni v sistem COBISS, dobro zavedati in tako tudi delovati.

Posnetek predavanja:

Predstavitev v PowerPointu:

Ema Dornik: Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev, Konferenca COBISS, Maribor, 22. november 2016

Ena misel na “Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev

  1. This message is posted here using XRumer + XEvil 4.0

    XEvil 4.0 is a revolutionary application that can break almost any anti-botnet protection.
    Captcha Solution Google (ReCaptcha-1, ReCaptcha-2), Facebook, BING, Hotmail, Yahoo,
    Yandex, VKontakte, Captcha Com – and over 8.4 million other types!

    You read this – it means it works! 😉
    Details on the official website of XEvil.Net, there is a free demo version.

    Check YouTube video “XEvil ReCaptcha2″

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>