Odprta znanost s konferenco LIBER 2018

head-logoLIBER je združenje, ki že petdeset let predstavlja interese evropskih raziskovalnih knjižnic. Skupnost, ki danes šteje več kot 400 nacionalnih, univerzitetnih in visokošolskih ter ostalih sorodnih knjižnic. V zadnjem obdobju se predvsem ukvarjajo z reformo avtorskih pravic, digitalne humanistike, odprtim dostopom, metriko in upravljanjem raziskovalnih podatkov. Konference LIBER so zelo dobro pripravljene in obiskane, takšna je bila tudi letošnja, 47. po vrsti, ki se je odvijala od 4. 7. do 6. 7. 2018 v Lillu. V Francijo sva se odpravila z velikimi pričakovanji, saj je bila glavna tema odprta znanost (angl. open science).

Prvi dan konference sva se udeležila delavnice Research Institutions and Libraries and the Role of Funders in the European Open Science Cloud, kjer nas je Valentino Cavalli izzval k razmišljanju o tem, kako si predstavljamo prosti/odprti dostop[1] v letu 2030 in kakšne bodo spremembe glede na trenutno stanje. Temu je sledila otvoritvena slovesnost konference s pozdravnim nagovorom predsednika Univerze v Lillu prof. Jean Christophe Camarta. Sledil je še nagovor Kristiine Hormia-Poutanen, predsednice LIBER. Na koncu je zbrane nagovorila francoska ministrica za šolstvo, raziskave in inovacije Frederique Vidal ter predstavila nacionalni načrt odprte znanosti.

Popoldan sva se odločila poslušati predavanja sklopa Let’s Work Together: Developing Partnerships, kjer je Bruno Sagna iz BnF najprej predstavil primer digitalne unifikacije The France-Poland Digital Library. Povedal je, da je izhodišče dvojezičnega projekta skupnost Poljakov, ki živijo na severu Francije, v okviru projekta pa so digitalizirali že skoraj tisoč dokumentov, povezanih z večstoletnimi francosko-poljskimi odnosi. Kasneje je Marianne Doerr iz Universität Tübingen predstavila projekt An Open Access Information Service for Researchers in Theology. Sledila je kratka predstavitev Cecile Swiatek ADBU o francoski nacionalni mreži, posvečeni razvojnikom in mentorjem, ki se ukvarjajo z informacijsko pismenostjo. Predvideno je, da se bodo vsi, ki v knjižnicah skrbijo za izobraževanje in pridobivanje spretnosti iz informacijske pismenosti, srečali vsako leto na konferenci in primerjali izkušnje.

Charlotte Denoel iz BnF je predstavila An Innovative Partnership Between the French National Library and the British Library in the Field of Digital Humanities: the Polonsky Programe. Gre za projekt, v sklopu katerega bodo restavrirali in digitalizirali 800 rokopisov iz Francije ali Anglije, ki so nastali v obdobju med 8. in 12. stoletjem. Predstavila je postopek restavracije in digitalizacije ter orodja, ki so jih uporabili za digitalizacijo in ki jih uporabljajo za primerjavo rokopisov.

Thomas Kaarsted in Anne Kathrine Overgaard (oba iz University Library of Suthern Denmark) sta predstavila kratko predstavitev z naslovom A New Trend in Media and Library Collaboration within Citizen Science?. Na otoku Funen so izvedli projekt Healthier Funen, pri katerem so sodelovali univerza, knjižnica, univerzitetna bolnišnica in televizijska hiša. Prebivalci Funena so lahko s pomočjo televizijskih predstavitev sami izbirali, kateri projekti s področja Citizen Science bodo lahko prejeli financiranje. Odziv ljudi je bil zelo dober.

Drugi dan konference, četrtek 5. 7. 2018, se je začel z uvodnim nagovorom Giannis Tsakonas iz Library and Information Centre, University of Patras, nato je nastopila glavna govornica Luise Page iz PLOS. Temu je sledil sklop predavanj Open Access: Towards a World After Big Deals: Louis Houle iz McGill Universitiy iz Kanade je zagovarjal nabavo virov, ki temelji na dokazih, saj je uporabniško usmerjena. Vanessa Proudman iz SPARC Europe je predstavila SCOSS kot globalno trajno zavezništvo za odprto znanost. Panel sta zaključila Niels Stern iz Royal Danish Library ter Eelco Ferwerda iz OAPEN s prispevkom Open Access and Monographs: Policies, Funding and Publishing in Eight European Countries.

Po kosilu sva se udeležila odprte mize, ki jo je vodila Hilda van Wijngaarden iz Vrije Universiteit Amsterdam z naslovom Putting Strategy in Action: the LIBER Steering Committees and Working Groups. Nato je sledilo plenarno srečanje Innovation with Participation – Why We Need Open Science, z glavnim govorcem Johannesom Voglom iz Humboldt Universität, ki je predstavil LIBER Roadmap for Open Science.

Zadnji dan konference, petek 6. 7. 2018, se je začel z uvodnim nagovorom Liisi Lembinen s temo Supporting an OPEN & FAIR Community. Prvi v tem sklopu je nastopil Michele Casalini iz Casalini Libri, Italija, in predstavil Collection developement and Sustainability of Humanities and Social Sciences in Europe. Sledila je odprta miza, ki se je glasila Rebels with a Cause? Supporting New Library and Scholar-led Open Access Publishing through Organic Collaboration and Academic Community Building; štirje govorniki so predstavili načine izdaje in publiciranja gradiva v svojih ustanovah. Zadnja v tej seji je bila predavateljica Robin Rice (University of Edinburgh, UK), ki je predstavila izzive FAIR v odnosu z evropsko direktivo GDPR.

Po odmoru smo nadaljevali s plenarno sejo, kjer je Alan Akbik (NLP Group at Zelando Research, Germany) predstavil Teaching Machines to Read and Understand Text Data. Govornik je pravzaprav računalničar, ki za potrebe ugotavljanja zadovoljstva strank s storitvami razvija programsko opremo za prepoznavo besedil, ki bi se v prihodnje lahko aplicirala tudi v odprtih katalogih knjižnic.

Sledila je podelitev LIBER Innovation Awards, ki sta jo vodila Julien Roche (LIBER) in Denelise L’Ecluse (OCLC). Nato sta Romain Feret (Universite de Lille, France) in Louis Houle (McGill University, Canada) predstavila izzive in priložnosti ekonomskega modela Freemium s platformo prosto dostopnih virov.

Slika: Prostor v LILIAD (foto N. Murkovič)

Na letošnji konferenci je sodelovalo več kot 400 udeležencev in 23 razstavljavcev/sponzorjev, predstavitve so prosto dostopne. Med konferenco so bili na ogled tudi plakati, vsem je ostal najbolj v spominu zmagovalni plakat Charlotte Wien iz The University library of Souithern Denmark z naslovom The Gaybrarian, the Gargoyle and Their Sexy counterparts – On Librarian Stereotypes. Imeli smo imeli priložnost obiskati galerijo Palais des Beaux Arts de Lille, sicer pa smo bili navdušeni nad nadvse impresivnim konferenčnim prostorom LILLIAD, ki je nekaj posebnega, saj se knjižnica, čitalnica, prostori za sestanke in učenje prelivajo med seboj. Na zaključni slovesnosti je bila na kratko predstavljena tudi konferenca LIBER v Dublinu, ki bo potekala naslednje leto.

 

Prispevek pripravila: Nataša Murkovič in Tadej Serdinšek


  1. O definicijah in prevodu angl. open access gl. npr. https://www.openaccess.si/definicije-in-deklaracije/ .

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>