IZUM v vlogi Unescovega regionalnega centra

logo_unesco_izum

Novembra 2011 so bile oči sveta uprte na 36. generalno skupščino organizacije Unesco, saj je bilo najavljeno, da bo Palestina postala nova redna članica te velike družine Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. IZUM je takrat gostil svojo tradicionalno mednarodno konferenco COBISS in tudi mi smo s prav posebno nestrpnostjo iz Pariza pričakovali sklepe zasedanja. In res, takratni minister za znanost dr. Igor Lukšič nam je na konferenco COBISS prinesel še toplo novico, da je Unesco sprejel odločitev, da se IZUM-u podeli status regionalnega centra II. kategorije pod okriljem UNESCA. Formalni Sporazum med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je bil podpisan leto dni kasneje v Parizu. Njegova veljavnost se je iztekla septembra 2018 in v skladu z njegovimi določili se je po preteklem obdobju šestih let podaljšala, saj nobena od podpisnic ni predlagala razveze.

Unesco ima pomembno vlogo na področju knjižničarstva in med njegove prioritete sodi tudi modernizacija knjižnic na podlagi novih tehnologij in organizacijskih konceptov. To je še posebej razvidno iz njegove Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, katere podpisnici sta tudi Republika Slovenija in Evropska komisija. Mreža knjižnic je izjemno pomembna za sožitje med kulturami in za enakomernejši razvoj v svetu, vendar pod pogojem, da je povsod zagotovljena osnovna dostopnost do knjižničnih virov, kar je v odločilni meri odvisno od stopnje informatizacije knjižničnih funkcij. Na drugi strani tudi IZUM s svojima sistemoma COBISS in E-CRIS uspešno sistematično podpira modernizacijo knjižničarstva v geopolitičnem prostoru jugovzhodne Evrope. Ni preseneča torej, da je bilo na podlagi številnih delovnih stikov z regionalno pisarno Unesco v Benetkah (BRESCE) brez dvoma ugotovljeno, da IZUM s projektom COBISS.net dejansko opravlja poslanstvo in uresničuje cilje, značilne za centre pod okriljem Unesca, saj prispeva k izvajanju programa Unesco z zagotavljanjem strokovnih zmogljivosti, izmenjavo informacij in znanja, teoretičnimi in uporabnimi dognanji na področju informacijskih znanosti, specialističnim usposabljanjem ter podpiranjem tehničnega sodelovanja z deželami v razvoju.

Leaders_Forum357

 

Spomladi in poleti 2011 je bila po pravilih Unesca opravljena študija izvedljivosti ter izvedena vrsta posvetovanj s strokovnjakom, ki ga je imenoval Unesco in je obiskal IZUM junija 2011, z mednarodnimi organizacijami, ki se posvečajo knjižničarstvu, ter z institucijami v regiji, ki skrbijo za razvoj knjižničarstva in informacijskega spremljanja rezultatov raziskovalne dejavnosti. Med temi aktivnostmi je Unesco nesporno ugotovil, da v regiji obstaja enotno stališče glede tega, kaj je pomembno:

  • potreba po izmenjavi znanja in izkušenj pri informatizaciji knjižnic in pri sprotnem spremljanju rezultatov raziskovalne dejavnosti;
  • krepitev sodelovanja vladnih, strokovnih in poslovnih subjektov pri intenzivnejšem prenosu znanja v prakso;
  • bogatenje znanja in izkušenj na omenjenih področjih ob upoštevanju večjezičnosti v regiji;
  • specialistično izobraževanje in usposabljanje za ta namen;
  • ustanavljanje lastnih centrov znanja in izobraževanje za potrebe informatizacije knjižnic;
  • izmenjava strokovnjakov med sodelujočimi državami;
  • stalen pretok znanja v strokovnem tisku, na konferencah in v spletnih komunikacijah.

Podpisani sporazum IZUM-u nalaga izpolnjevanje enajstih splošnih nalog, osredotočenih na multikulturno sodelovanje in pretok informacij o intelektualni produkciji v regiji, kar bi spodbudilo nastanek novih partnerskih odnosov v delu sveta, kjer je to glede na polpreteklo zgodovino še posebej potrebno. V ožjem pomenu gre za reševanje konkretnih problemov posodabljanja knjižničnih sistemov v regiji in zagotavljanje pogojev njihove integracije v globalno knjižnično mrežo tako z vidika dostopa do mednarodnih bibliografskih baz kot z vidika vključevanja lastnih bibliografskih informacij v te baze. Intelektualna dediščina in sprotna intelektualna produkcija teh držav terjata aktivnejšo prisotnost v globalnih pregledih. Eden od namenov je tudi spodbujanje izgradnje informacijske infrastrukture, ki bo omogočala višjo kakovost raziskovalne dejavnosti, transparentnost raziskovalnih potencialov in rezultatov raziskovalne dejavnosti v regiji, posledično pa bo pospeševala tudi splošno inovativnost.

Iz_zapisnika_GA

Jasno se vidi, da gre za naloge, ki jih IZUM v tej regiji že tako ali tako izvaja v skladu s svojim osnovnim poslanstvom. Glede tega se ni prav nič spremenilo. Sicer smo pričakovali, da se bodo naše dejavnosti v ciljni regiji okrepile in da nam bo status Unescovega centra II. kategorije utrl kakšno pot, ki je bila pred tem težje dostopna. Prav tako smo bili prepričani, da bomo z Unescovo pomočjo lažje identificirali razvojne programe v tej regiji in skupaj z Unescom ter njegovimi partnerji tudi sprožili kakšne nove aktivnosti; po tihem pa smo se tudi nadejali kakšnega konkretnega instrumenta. Naši programi morda niso čisto v skladu s standardnimi vzorci Unesca, saj sta naša vloga in poslanstvo dolgoročna in usmerjena v zelo konkretne cilje širšega pomena. V njih ni prostora za parcialne, populistične ali kako drugače odmevne akcije, ki bi izstopale iz naše jasno začrtane smeri.

Za IZUM je pridobitev statusa Unescovega centra II. kategorije zagotovo prestižnega pomena in veliko priznanje dosedanjim uspehom ter potrditev programskih usmeritev v regiji. Rezultati našega delovanja so izvrstni in zelo pomembni za regijo, ki jo pokrivamo. O svoji dejavnosti redno poročamo Unescu, financirali pa smo tudi nekaj obiskov njihovih visokih uradnikov pri nas. Unesco je zelo agilno podprl predlog našega ambicioznega projekta za mednarodno razvojno pomoč za COBISS.net in obljubil podporo tudi pri mednarodnih agencijah in Evropski komisiji. Želeli bi si, da bi Unesco našo dejavnost podprl z več konkretnimi dejanji v regiji, tudi z obveščanjem o dogodkih in s povabili nanje.

Prispevek pripravil: Davor Šoštarič

Nadaljnje branje:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>