Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?

 

Milena Doberšek

O tem ni dvoma. Pa vendar velja malce razmisliti o tem, kako se digitalizacija knjižničnega gradiva in prost dostop do teh vsebin na spletu kažeta v statističnih podatkih o uporabi storitev knjižnic ter odnosu uporabnikov do (nujnosti obstoja) knjižnic.

Nacionalni program za kulturo opredeljuje, da digitalizacija in hranjenje digitalnih vsebin s področja kulture sodita med osnovne naloge javnih ustanov, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino. V preteklem desetletju je Ministrstvo za kulturo med drugim omogočilo, da osrednje območne knjižnice pridobijo sredstva za digitalizacijo pisnih virov s področja lokalne zgodovine pod pogojem, da so ti digitalizirani viri prosto dostopni na spletu.

Beri naprej

Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv na Univerzi v Mariboru

 

Avtorja: Marko Kežmah, Bernarda Korez

Skozi celotno zgodovino akademskega in univerzitetnega okolja je bilo prisotno vrednotenje znanstvenega, raziskovalnega, strokovnega in pedagoškega dela vrstnikov. Iz te potrebe so se razvili sistematično zbrani, vsebinsko obdelani, klasificirani in bibliografsko opisani seznami virov – bibliografije, ki so bili lahko razvrščeni kronološko, po abecednem vrstnem redu ali po stvarnih geslih.

Univerzitetna knjižnica Maribor, še prej pa Študijska knjižnica Maribor, je v ta proces vpeta vse od začetka nastajanja prvih višjih šol v Mariboru pa do danes. Tako je leta 1970 izšla prva tiskana »Bibliografija sodelavcev visokošolskih zavodov Maribor od julija 1969 do konca 1972«. Šesti, zadnji zvezek v tiskani obliki z naslovom Bibliografije učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru predstavlja raziskovalne dosežke učiteljev in sodelavcev za obdobje 1983–1985 in je izšel leta 1986. Beri naprej

Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!« 2.del

 

Ksenija Trs, Potujoča knjižnica Maribor

Nov bibliobus  Mariborske knjižnice (fotografija: Primož Kocbek)Na prvih bibliobusih (Potujoče knjižnice: “Naše poti so vez med ljudmi! 1. del) so se morali knjižničarji zanesti le na svoje znanje, na kataložne listke in na iznajdljivost. Mobiteli in računalniki so bili še znanstvena fantastika, kooperativni online bibliografski sistem in servisi pa so bili takrat še v nekem »nezemeljskem« zapredku!

Ampak: čas je zahteval svoje! Pregovor pravi: »Čas teče, nič ne reče!« Le kdo si je izmislil ta rek? Beri naprej

Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!«, 1.del

 

Ksenija Trs, Potujoča knjižnica Maribor

Drugi mariborski  bibliobus (fotografija Arhiv Mariborske knjižnice)Potujoče knjižničarstvo je na slovenskih tleh prisotno od davnega leta 1863, ko je mlinar Lovro Stepišnik v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka, ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico – Slovensko bukvarnico. Zbiral je slovenske knjige, ki jih potem nosil v košu od kmetije do kmetije, in jih posojal pohorskim kmetom v bližnji in daljni okolici. Nekateri viri trdijo, da je »imel moža«, ki je prenašal knjige, vendar menim (osebno), da je bil glavni potujoči knjižnični as ravno on, saj mu je bilo v interesu, da lobira tudi za svoj mlin in moko, medtem ko poučuje nepismene tedanje kmete po pohorskih obronkih. Beri naprej