Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednjega desetletja

 

Britanska fundacija Nesta (Britanska inovacijska fundacija) in Univerza v Oxfordu sta pred kratkim predstavila izsledke raziskave o veščinah, ki jih bodo iskala podjetja in druge organizacije pri svojih zaposlenih leta 2030. Raziskava z naslovom “Prihodnost veščin: zaposlovanje leta 2030″ sicer obravnava globalne trende, vendar je osredotočena na pričakovana dogajanja v ZDA in Veliki Britaniji, kar pa ne pomeni, da je z določenimi pridržki ni mogoče projicirati v naše okolje.

Poročilo raziskave napoveduje izginjanje delovnih mest, kot so šoferji, prodajalci, bančni uslužbenci, administratorji, referenti … Njihovo delo bodo nadomestili roboti in umetna inteligenca. Hkrati pa poročilo izpostavlja izobraževanje, zdravstveni in javni sektor kot področja, kjer je zaradi tehnološkega razvoja pričakovati rast potreb po visoko usposobljenih kadrih (npr. učiteljih, raziskovalcih na različnih področjih, predvsem biologije, biotehnologije, zdravstva in skrbi za starejše …). Beri naprej

Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev

Pri zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva in vodenju katalogov je pomembna prednost vzajemne katalogizacije racionalna delitev dela, ki prinaša prihranek, tako z vidika časa kot finančnega vidika. Za eno gradivo/enoto zadošča le ena obdelava, zapis pa je nato dostopen vsem udeležencem v sistemu in v mreži COBISS.Net.

Za vzajemno katalogizacijo je značilna tesna povezava lokalnih baz podatkov posameznih knjižnic z vzajemno bazo podatkov. Beri naprej

S COBISS-om do prve online bibliografije v Albaniji

22. 9. 2017, Tirana

Na konferenci “Znanstvene bibliografije – nov servis za približevanje znanstvenega raziskovanja uporabnikom. Online bibliografija akademika Krista C:\Users\arjetas\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Word\Bibliografia Kristo Frashëri.jpgFrashërija kot model procesa” je bila predstavljena prva albanska online znanstvena bibliografija.

Bibliografija enega najpomembnejših albanskih znanstvenikov prof. dr. Krista Frashërija obsega 627 enot in jo je pripravila knjižnica Akademije znanosti Albanije iz Tirane v sodelovanju z IZUM-om.

Akademija znanosti Albanije, ki je organizirala konferenco, je povabila tudi IZUM. Slovenske izkušnje pri vodenju bibliografij za raziskovalno dejavnost v Sloveniji je predstavil v. d. direktorja IZUM-a dr. Aleš Bošnjak.

Beri naprej

Spletna aplikacija »Prostorska analiza mreže« na primeru knjižničnih okolišev Mariborske knjižnice

logoMariborska knjižnica deluje na območju s približno 183.000 prebivalci, kot osrednja območna knjižnica pa segamo na področje 22 občin in 237.000 prebivalcev. Gre za geografsko raznoliko območje, ki predstavlja 1.313 km² ali 6,48 % ozemlja Slovenije, na katerem živi 11,5 % celotnega prebivalstva Slovenije. S knjižnično mrežo delujemo na raznolikem območju, kjer se specifična podoba mestnih naselij prepleta s primestnimi in vaškimi naselji.

 

Knjižnični okoliši

Z določitvijo števila prebivalcev, kot osnovnim kriterijem za načrtovanje knjižnične dejavnosti, smo imeli kar precej težav: pri razrezu finančnih sredstev za nabavo gradiva, prostorskem načrtovanju, pripravi strokovnih podlag, analiz, prijavah na projekte itd. Beri naprej

Knjižničarji pa ne čivkajo?

O vidikih uporabe Twitterja v knjižnicah, tudi če že uporabljate Facebook 😉

V začetku poletja sem se v prispevku na blogu COBISS  spraševal o tem, kako in zakaj v slovenskih knjižnicah uporabljajo družbene medije. Seveda bi si želel, da bi bil odziv na vprašalnik večji, pa je že tako, da je takih in podobnih poizvedb kar preveč, da bi odgovarjali na vse. Pa še počitnice so bile pred vrati! ;-). Slika 1 prikazuje rezultat na osnovi prejetih odgovorov do 31. 8. 2017.

RezultatiAnkete

Slika 1: Uporaba družbenih medijev v slovenskih knjižnicah (povzeto po prispevku z dne 27. 6. 2017)

Kljub vsemu je na osnovi prejetih odgovorov mogoče zaključiti, da večina slovenskih knjižnic, ki svoje uporabnike nagovarjajo preko družbenih medijev, za te namene uporablja Facebook. Če je slednje pričakovano, pa po drugi strani preseneča, da je uporaba drugih znanih družbenih medijev bistveno manjša. Twitter npr. uporablja manj kot 50 % vseh, ki so odgovorili na vprašalnik, Youtube pa le slaba četrtina. Če je manjša uporaba drugih omrežij, kot so Instagram, Snapchat, Pinterest, glede na naravo teh omrežij pričakovana, pa menim, da zapostavljanje YouTuba in Twitterja za organizacije s širokim naborom uporabnikov, kot so knjižnice, predstavlja zamujeno priložnost. Omrežje Youtube ima po razpoložljivih podatkih iz leta 2016 v Sloveniji celo več uporabnikov kot Facebook. Youtube ni samo spletna storitev, ki jo zaradi zabavnih video vsebin in glasbe, uporabljajo mlajše generacije, z leti se je pod okriljem Googla razvila v bogato zakladnico znanja, z vsemi prvinami družbenega omrežja. Youtube je tako zelo uporabno orodje za razširjanje izobraževalnih in informativnih vsebin, sicer pa o Youtubu v kakem od prihodnjih prispevkov. Pozornost v tokratnem namenjam Twitterju. Beri naprej