Slovenski normativni zapisi za osebna imena v VIAF

Servis VIAF (Virtual International Authority File) združuje normativne zapise različnih knjižnic na globalnem nivoju. V servisu VIAF so normativni zapisi za osebna imena, korporacije, geografska imena, dela in pojavne oblike. Pri tem sodeluje okrog 50 organizacij, predvsem nacionalnih knjižnic, iz 40 držav. Oktobra 2018 se jim je pridružila tudi Slovenija, ko sta IZUM in NUK z OCLC podpisala pogodbo o sodelovanju.

viaf_naslovna

Beri naprej

MARC je mrtev, naj živi BIBFRAME?

logo-bfMinilo je nekaj manj kot sedemnajst let, odkar je Roy Tennant spisal osmrtnico podatkovnemu in komunikacijskemu formatu MARC, ki je bil v 60-letih 20. stoletja sprva razvit zaradi tiskanja kataložnih listkov in izmenjave zapisov. Čeprav se knjižničarska skupnost povečini strinja s trditvami o zastarelosti formata v semantičnem spletnem okolju, kjer prevladuje ideja o povezanih podatkih (angl. linked data), imamo na voljo le malo alternativ, ki bi ustrezale novim konceptualnim modelom, npr. LRM, in transformaciji obstoječih podatkov.

Beri naprej

Prezentacija COBISS servisa u Crnoj Gori

 

Nacionalna biblioteka Crne Gore, Đurđe Crnojević”, je 16. aprila, u saradnji sa Institutom informacijskih znanosti (IZUM) iz Maribora organizovala prezentaciju novih COBISS servisa u Crnoj Gori.

Prezetaciji je prisustvovalo prekoPrezentacija novig COBISS servica 70 bibliotekara iz 38 biblioteka članica sistema COBISS.CG, kao i 15 predstavnika biblioteka koje su potencijalne buduće članice crnogorskog bibliotečko-informacionog sistema.
Direktor Nacionalne biblioteke Crne Gore gospodin Bogić Rakočević je pozdravio skup i istakao da je siguran da će saradnja sa IZUM-om i ubuduće biti uspješna. Saglasan sa njim je i dr. Aleš Bošnjak, direktor Instituta informacijskih znanosti, koji je djelovanje COBISS centra Crne Gore naveo kao primjer dobre prakse. Beri naprej

Mednarodni dan otroške knjige

 

Slika 1: Plakat IBBY 2019

Od kar ljudje berejo velja, da postaneš to kar bereš. Zagotovo je branje kvalitetne literature ena najkoristnejših navad, ki jo je mogoče privzgojiti mlademu človeku. Branje bogati besedni zaklad in pozitivno vpliva na posameznikove zmožnosti izražanja in komuniciranja. Posamezniki, ki v svoji otroški dobi veliko berejo, so kasneje vešči lažjega komuniciranja z drugimi in razvoja kvalitetnejših medosebnih odnosov. Nedvomno branje predstavlja učinkovito pot do znanja in razširja posameznikova obzorja in krepi njegovo samozavest. Branje umirja in je v primerjavi s sodobnimi elektronskimi napravami učinkovito (zagotovilo dobrega spanca) zdravilo pred nespečnostjo. Prave knjige spodbujajo domišljijo in pripomorejo k razvoju kreativnosti, so orodje s pomočjo katerega spoznavamo in razvijamo sami sebe. Beri naprej