Altmetrični podatki slovenskih raziskovalcev

 

altmetrikaRezultati znanstvenih raziskav so številni in raznoliki, danes pa še ne obstajajo standardni mehanizmi merjenja kakovosti in vpliva rezultatov raziskovalnega dela, ki bi omogočili popolnoma transparentno in pravično ocenjevanje tega dela. Ker postaja vedno bolj pomembno spremljati in ocenjevati, kako se rezultati raziskav dejansko uporabljajo, ne le znotraj raziskovalnega sistema, temveč tudi na drugih družbenih področjih, raziskovalne institucije in financerji iščejo alternativne kazalnike za oceno tega širšega vpliva raziskav. V zadnjih letih se je pojavilo kar nekaj pobud, deklaracij in priporočil za izboljšanje načina ocenjevanja kakovosti rezultatov raziskav in za uporabo teh alternativnih metrik (altmetrik). Tudi v okviru evropske komisije za raziskave in inovacije je bil izveden projekt Horizon 2020 Open Science: Altmetrics and Rewards (https://rio.jrc.ec.europa.eu/en/policy-support-facility/mle-open-science-altmetrics-and-rewards) s ciljem ugotoviti pomen in uporabnost altmetrik v okviru odprte znanosti in evalvacije raziskovalnega dela. Kot del projekta je bila narejena analiza altmetričnih podatkov slovenskih raziskovalcev z namenom ugotoviti pokritost slovenskih znanstvenih publikacij v različnih agregatorjih in opredeliti različne tipe dogodkov, ki se zanje beležijo, ter njihovo distribucijo po znanstvenih vedah.  Beri naprej

Konferenca COBISS 2018 bo gostila dr. Tatjano Aparac-Jelušić

 

Dr. Tatjana Aparac-Jelušić je otroštvo preživljala ob Dravi v Osijeku in morda je to razlog, da rada pride v Maribor. IZUM ji dolguje veliko za svojo prepoznavnost v svetu knjižnične informatike. Nedavno je na 80. konferenci ASIS&T govorila o tem, ali je izobraževanje knjižničarjev res dovolj odprto v svet ali pa se raje drži domačega plota? Ne poznam bolj mednarodno usmerjene znanstvenice, kot je ona, ampak glede tega samo ponavljam mnenje dveh največjih knjižničarjev današnje dobe Christine Borgman in Roberta Hayesa, ki sta leta 2016 napisala prispevek “Tatjana Aparac-Jelušić, Croatia, and the World of Libraries” v spominskem zborniku, posvečenem ravno njej.  Beri naprej

Tisočletje likovne umetnosti skozi oči fizike

Dvajseto stoletje se pogosto opisuje kot stoletje fizike. Dejansko bi bila brez fundamentalnih raziskovalnih prebojev v fizikalnih laboratorijih širom po svetu človeška družba danes zagotovo precej drugačna, kot je [1, 2]. Kar je preteklih sto let pomenilo za fiziko, je preteklo tisočletje pomenilo za likovno umetnost. V tem času so se zvrstila nekatera umetniško najbolj produktivna obdobja našega obstoja, od bizantinske umetnosti, renesanse in realizma do popa.

Različni umetniški stili v prostoru kompleksnosti (C) in entropije (H). Barvni krogci predstavljajo povprečne vrednosti H in C za vseh 41 stilov, ki obsegajo več kot 500 del v naši podatkovni bazi.

Različni umetniški stili v prostoru kompleksnosti (C) in entropije (H). Barvni krogci predstavljajo povprečne vrednosti H in C za vseh 41 stilov, ki obsegajo več kot 500 del v naši podatkovni bazi.

Beri naprej

Dr. Vesna Čopič na konferenci COBISS 2018 o svetovnih trendih šolskega knjižničarstva

 
Dr. Vesna Čopič je odgovorna oseba za šolske knjižnice v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V okoli 480 osnovnošolskih knjižnicah in okoli 110 srednješolskih knjižnicah je skupaj zaposlenih 520 knjižničark in knjižničarjev, ki razpolagajo z 8,5 milijona enot knjižničnega gradiva in ki za svoje delovanje na leto porabijo 20 milijonov evrov. Že po teh materialnih kazalcih gre za zelo obširen kompleks, ko pa upoštevamo še vpliv šolskih knjižnic na kakovost izobraževanja, pa si zasluži to področje največjo pozornost.

Rezultat iskanja slik za vesna čopič Vesna Čopič je po izobrazbi diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom, ki pa se je kmalu preusmerila v sociologijo oziroma kulturologijo in leta 2006 doktorirala na Fakulteti za družbene vede z disertacijo o problemih tranzicije in kolektivnih dobrinah. V mednarodnih krogih je dobro znana kot strokovnjakinja za kulturne politike in menedžment v kulturi, kar je tudi njena habilitacijska domena. Sodeluje v številnih mednarodnih ekspertnih skupinah in institucijah, kot so Svet Evrope, Mosaic, ECF, Compendium in druge. Pred visokošolsko kariero je delala na Ministrstvu za kulturo in prispevala opazen delež k sistemski ureditvi področja kulture, sedaj pa je zaposlena na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Njena bibliografija v COBISS-u obsega okoli 150 enot znanstvenih in strokovnih prispevkov. Beri naprej

Dr. Dorothy Williams na konferenci COBISS 2018 o vlogi šolskih knjižnic

Dorothy WilliamsLetošnja konferenca COBISS bo gostila zaslužno profesorico informacijskih znanosti na Univerzi Roberta Gordona v Aberdeenu na Škotskem (Združeno kraljestvo), ki je sicer diplomirala iz botanike na Univerzi v Edinburgu in doktorirala iz rastlinske genetike na Univerzi v Aberdeenu. V postdoktorskem delu na Inštitutu za tehnologijo Univerze Roberta Gordona pa je že segla na področje knjižničarstva in informacijskih znanosti, kar je postalo njeno glavno torišče raziskovanja in poučevanja. Bibliometrični kazalci njenih dosežkov beležijo 4.214 citatov, h-indeks 31 in i10‑indeks 68.

Dr. Williamsova je ustanovila IMaGeS (Institute for Management, Governance & Society) in opravlja vidno vlogo na CILIPS (Chartered Institute of Library and Information Professionals in Scotland) in še posebej v SLRC (School Library Resources Center). Nedvomno je ena ključnih osebnosti pri razvoju sodobnih šolskih knjižnic na Škotskem, ki ima enega najboljših šolskih sistemov na svetu. Ni presenetljivo, da je redna svetovalka organizacije UNESCO in da se veselijo njenega sodelovanja na najpomembnejših konferencah s področja šolskega knjižničarstva.  Beri naprej