Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev

Pri zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva in vodenju katalogov je pomembna prednost vzajemne katalogizacije racionalna delitev dela, ki prinaša prihranek, tako z vidika časa kot finančnega vidika. Za eno gradivo/enoto zadošča le ena obdelava, zapis pa je nato dostopen vsem udeležencem v sistemu in v mreži COBISS.Net.

Za vzajemno katalogizacijo je značilna tesna povezava lokalnih baz podatkov posameznih knjižnic z vzajemno bazo podatkov. Beri naprej

Raziskovalci, SICRIS, E-CRIS, bibliometrika … in COBISS

Vam je znano, da ima večina držav v mreži COBISS.Net svoj sistem o raziskovalni dejavnosti, imenovan E-CRIS?

Ste vedeli, da ima najmanj vsak tretji zapis, vpisan v COBISS.SI, šifro raziskovalca?

Da Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS) v povezavi z Bibliografijami COBISS omogoča bibliometriko, ki se uporablja npr. pri habilitacijah in projektnih razpisih ARRS? H kvalitetnim bibliografskim podatkom COBISS želi SICRIS dodati še kvalitetne podatke o avtorjih.

V prispevku na Konferenci COBISS 2016 smo predstavili predlog, kako raziskovalcem omogočiti  neposredno vnašanje večine svojih podatkov v SICRIS in tako izboljšati postopek zbiranja podatkov o raziskovalni dejavnosti, ki so zdaj pogosto zastareli ali netočni. Pri novi metodologiji zbiranja podatkov je poudarek na enostavnosti in pozitivni uporabniški izkušnji.
Beri naprej

Vizualizacija povezovanja med znanstvenimi vedami

V okviru portala COBISS/SciMet, ki je namenjen spremljanju znanstvene produkcije slovenskih avtorjev, se iz sistemov WoS in Scopus zajemajo podatki o njihovih objavah ter avtomatsko vzpostavljajo povezave z ustreznimi zapisi v sistemu COBISS. Porast števila teh povezav je velik, povezani zapisi pa so vse kompleksnejši, tako da tradicionalne aplikacije za obdelavo podatkov ne zadoščajo več. Za odkrivanje odnosov v takih naborih podatkov morajo biti ti podatki obdelani z naprednimi orodji, da bi se izluščile dodatne vrednosti iz povezanih podatkov in ustvarile smiselne informacije. Za to se uporablja vizualizacija. Cilj vizualizacije povezovanja med znanstvenimi vedami je identificirati tematske odnose (skrito znanje), ki temeljijo na vzorcih soavtorstva med slovenskimi raziskovalci, ki objavljajo v okviru različnih ved, področij in podpodročij po klasifikaciji ARRS (n – naravoslovje, t – tehnika, m – medicina, b – biotehnika, d – družboslovje, h – humanistika, i – interdisciplinarne raziskave, x – brez izbrane vede). Na portalu so prikazani grafi povezovanja med znanstvenimi vedami, ki so narejeni z uporabo orodij VOSviewer in Pajek kot del raziskav sodelovanja med slovenskimi raziskovalci iz sistema SICRIS na osnovi njihovih objav v WoS in Scopus v obdobju od 1996 do 2014.

Omrežje sodelovanja med vedami

Intenzivnost sodelovanja med vedami

Vir: Bartol, T. et al. Visualization and knowledge discovery in metadata enriched aggregated data repositories harvesting from Scopus and Web of Science

Soavtorji istega članka objavljajo v okviru različnih znanstvenih področij, vendar povezave med temi področji niso znane, z vizualizacijo pa jih je mogoče identificirati na nekaj nivojih, npr. širše (med različnimi znanstvenimi vedami) in ožje (med različnimi znanstvenimi področji in podpodročji). V omrežju sodelovanja (slika levo) je večje sodelovanje med vozlišči, ki so bližja eno drugemu, velikost vozlišča pa je sorazmerna s številom dokumentov, upoštevanih za to vozlišče. Intenzivnost sodelovanja med vozlišči (slika desno) je največja na območjih rdeče barve, najmanjša pa na območjih modre barve; raziskovalci s področja medicine npr. najbolj sodelujejo med sabo, in sicer predvsem raziskovalci s podpodročij m03 (Nevrobiologija) in m06 (Srce in ožilje), raziskovalci s področja biotehnike pa z raziskovalci s področja naravoslovja. Prikazi povezovanja posameznih ved z drugimi vedami ter podrobnejši prikaz sodelovanja avtorjev s področja biotehnike so na voljo na povezavi http://scimet.izum.si/coauth.

Vir: Bartol, T. et al. Mapping and classification of agriculture in Web of Science: other subject categories and research fields may benefit

Altmetrics – alternativni način spremljanja vpliva raziskovalnega dela

Merjenje vpliva raziskovanja na življenje ljudi že od nekdaj predstavlja izziv za akademsko raziskovanje. Leta 1955 je bila razvita ideja o faktorju vpliva kot merilu za znanstveno publiciranje. To tradicionalno tehniko merjenja vpliva so poimenovali bibliometrika in je še danes osnova za merjenje znanstvenega vpliva tako v svetu kot tudi pri nas. Beri naprej