Knjižničarji pa ne čivkajo?

O vidikih uporabe Twitterja v knjižnicah, tudi če že uporabljate Facebook 😉

V začetku poletja sem se v prispevku na blogu COBISS  spraševal o tem, kako in zakaj v slovenskih knjižnicah uporabljajo družbene medije. Seveda bi si želel, da bi bil odziv na vprašalnik večji, pa je že tako, da je takih in podobnih poizvedb kar preveč, da bi odgovarjali na vse. Pa še počitnice so bile pred vrati! ;-). Slika 1 prikazuje rezultat na osnovi prejetih odgovorov do 31. 8. 2017.

RezultatiAnkete

Slika 1: Uporaba družbenih medijev v slovenskih knjižnicah (povzeto po prispevku z dne 27. 6. 2017)

Kljub vsemu je na osnovi prejetih odgovorov mogoče zaključiti, da večina slovenskih knjižnic, ki svoje uporabnike nagovarjajo preko družbenih medijev, za te namene uporablja Facebook. Če je slednje pričakovano, pa po drugi strani preseneča, da je uporaba drugih znanih družbenih medijev bistveno manjša. Twitter npr. uporablja manj kot 50 % vseh, ki so odgovorili na vprašalnik, Youtube pa le slaba četrtina. Če je manjša uporaba drugih omrežij, kot so Instagram, Snapchat, Pinterest, glede na naravo teh omrežij pričakovana, pa menim, da zapostavljanje YouTuba in Twitterja za organizacije s širokim naborom uporabnikov, kot so knjižnice, predstavlja zamujeno priložnost. Omrežje Youtube ima po razpoložljivih podatkih iz leta 2016 v Sloveniji celo več uporabnikov kot Facebook. Youtube ni samo spletna storitev, ki jo zaradi zabavnih video vsebin in glasbe, uporabljajo mlajše generacije, z leti se je pod okriljem Googla razvila v bogato zakladnico znanja, z vsemi prvinami družbenega omrežja. Youtube je tako zelo uporabno orodje za razširjanje izobraževalnih in informativnih vsebin, sicer pa o Youtubu v kakem od prihodnjih prispevkov. Pozornost v tokratnem namenjam Twitterju. Beri naprej

Ali knjižničarji potrebujejo družbene medije?

Ali je to vprašanje sploh na mestu? Večina slovenskih splošnih in univerzitetnih knjižnic ima vzpostavljene strani ali profile v družbenem omrežju Facebook, nekaj jih tudi “čivka” na Twitterju. Knjižnice in knjižničarje je mogoče najti tudi med uporabniki Instagrama in družbenega omrežja Pinterest. Nobenega dvoma ni, da se v knjižnicah zavedajo pomena in možnosti uporabe družbenih medijev, pa vendar bežen pregled nastopov knjižnic v družbenih omrežjih daje občutek, da pri vsem skupaj manjka nekaj načrtovanja, ciljne usmerjenosti, ali, če želite, manjka strategija. Zanimivo bi bilo vedeti, kako se v knjižnicah lotevajo nastopa na družbenih omrežjih. Gre za pobudo posameznih zaposlenih ali gre za usmeritev vodstva knjižnice? Ali vodstvo knjižnice pri tem tudi aktivno sodeluje ali samo načelno podpira pobudo zaposlenih posameznikov?

Beri naprej