Projekt Normativna kontrola za imena korporacij v sistemu COBISS.SI

Slika1_korporacije_malaV času vzpostavljanja normativne kontrole za osebna imena leta 2003 (Seljak et al., 2004) so bili postavljeni tudi temelji za normativno kontrolo imen korporacij. Format COMARC/A je vseboval opise vseh potrebnih polj, v normativni bazi CONOR.SI pa je bilo v maski CB že moč kreirati normativne zapise za ime korporacije. Določiti je bilo treba le še pogoje za vzpostavitev povezovanja z bibliografskimi zapisi in začetno bazo normativnih zapisov.

Beri naprej

Nov mejnik v razvoju normativne baze podatkov Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC)

Zapis SGCSplošni geslovnik COBISS.SI (SGC) je zagotovo eden izmed najzahtevnejših dolgoročnih projektov IZUM-a, v katerem so v različnih fazah sodelovali tudi zunanji partnerji.[1] Izgradnja baze podatkov SGC je zahtevna tako s konceptualnega kot tudi tehničnega vidika modeliranja podatkov.
Projekt poteka že od leta 2000. Njegov osnovni namen je katalogizatorjem v sistemu COBISS.SI omogočiti kontroliran vnos pri predmetnem označevanju, kot ga poznajo v sistemih z dolgo tradicijo uporabe kontroliranih slovarjev. Na ta način naj bi sčasoma zagotovili večjo skladnost ter doslednost pri predmetnem označevanju in izboljšali iskanje po vsebini.
Beri naprej

Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)

 

Z razvojem računalniških knjižničnih katalogov se je razvijal tudi podatkovni in komunikacijski format MARC, tj. računalniško čitljivi zapis s strukturo, ki ustreza elementom bibliografskega vpisa. V zgodnjih 70. letih 20. st. je obstajalo že več kot 20 različic MARC formatov, ki pa žal med sabo niso bili združljivi. V skladu z načeli Univerzalne bibliografske kontrole (Universal Bibliographic Control, UBC), ki poudarja pomen mednarodne izmenjave podatkov z namenom zmanjševanja stroškov katalogizacije, je zveza International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) podprla razvoj mednarodnega formata UNIMARC s prvo izdajo formata že leta 1977. Pod okriljem IFLA je razvoj UNIMARC-a temeljil na razumevanju kulturne raznolikosti uporabnikov formata.

Priročnik UNIMARC/A

Priročnik UNIMARC/A

Danes UNIMARC predstavlja nabor štirih formatov: bibliografski (UNIMARC/B), normativni (UNIMARC/A), klasifikacijski (UNIMARC Classification) in format za podatke o zalogi (UNIMARC/H), ki jih ustanove lahko uporabljajo neposredno ali pa so temelj posameznim različicam formata, npr. slovenski COMARC (Brešar, 2004). Beri naprej

Tehnike iskanja v CONOR.SI pri kreiranju normativnih zapisov za osebna imena avtorjev

 

Eden izmed namenov normativne baze CONOR.SI je normativna kontrola osebnih imen, s katero omogočimo večjo doslednost, da se dela, povezana z določeno osebo, razvrščajo vedno pod isto obliko imena ne glede na to, kako je prikazano ime na viru (Uporaba, 2018). Učinkovitost normativne kontrole je odvisna zlasti od kakovosti normativne baze. Med večjimi težavami so dvojniki normativnih zapisov, zato smo izvedli krajšo analizo štirih podvojenih zapisov. Na podlagi te smo katalogizatorjem pripravili povzetek tehnik iskanja v CONOR.SI, s katerimi lahko preprečimo kreiranje podvojenih zapisov.

  • Osnove iskanja v CONOR.SI

Osebna imena v CONOR.SI iščemo z iskalnima indeksoma PN in PH v ukaznem načinu iskanja ter z iskalnima poljema “Osebno ime” in “Norm. točka dostopa – osebno ime” v izbirnem načinu iskanja. Z iskalno predpono PN=, iskalno pripono /PN in z iskalnim poljem “Osebno ime” iščemo po osebnih imenih, ki se pojavljajo kot normativna, variantna ali sorodna točka dostopa (podpolja abcdf posameznega polja 200, 400 ali 500). Medtem pa s predpono PH= in z iskalnim poljem “Norm. točka dostopa – osebno ime” iščemo samo po osebnih imenih, ki se pojavljajo kot normativna točka dostopa (podpolja abcdf polja 200). Beri naprej

Spremljanje prirasta bibliografskih zapisov v COBIB.SI

 

Pred leti se je pri organizaciji aktivnosti in analiz podatkov porodilo vprašanje, ali obstajajo posebne značilnosti oziroma trendi pri prirastu zapisov v bazo COBIB. V iskanju odgovora »Koliko zapisov dnevno kreirajo slovenski knjižničarji v vzajemni bazi?« smo začeli z zanimanjem spremljati dnevni prirast bibliografskih zapisov ter najbolj produktivne dneve v mesecu in najbolj produktivne mesece v letu. Povzetek analiz, ki sledi, se nanaša na število prirasta bibliografskih zapisov, ki so jih kreirali katalogizatorji.

Podatke zbiramo od leta 2014 dalje in so običajno zbrani na prvi delovni dan v mesecu, za pretekli mesec, vključeni so vsi dnevi leta. Po številu kreiranih zapisov je že viden trend gibanja prirasta v letu in čez vsa leta, z nekaj odstopanji (Slika 1).

Dornik_Slika1

Slika 1: Trend prirasta COBIB.SI 2014–2016 (prikaz v odstotkih) (vir: Dornik, 2017)

Beri naprej