Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)

Z razvojem računalniških knjižničnih katalogov se je razvijal tudi podatkovni in komunikacijski format MARC, tj. računalniško čitljivi zapis s strukturo, ki ustreza elementom bibliografskega vpisa. V zgodnjih 70. letih 20. st. je obstajalo že več kot 20 različic MARC formatov, ki pa žal med sabo niso bili združljivi. V skladu z načeli Univerzalne bibliografske kontrole (Universal Bibliographic Control, UBC), ki poudarja pomen mednarodne izmenjave podatkov z namenom zmanjševanja stroškov katalogizacije, je zveza International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) podprla razvoj mednarodnega formata UNIMARC s prvo izdajo formata že leta 1977. Pod okriljem IFLA je razvoj UNIMARC-a temeljil na razumevanju kulturne raznolikosti uporabnikov formata.

Priročnik UNIMARC/A

Priročnik UNIMARC/A

Danes UNIMARC predstavlja nabor štirih formatov: bibliografski (UNIMARC/B), normativni (UNIMARC/A), klasifikacijski (UNIMARC Classification) in format za podatke o zalogi (UNIMARC/H), ki jih ustanove lahko uporabljajo neposredno ali pa so temelj posameznim različicam formata, npr. slovenski COMARC (Brešar, 2004). Beri naprej

Tutorji bibliotekarji vas naučijo ločiti zrno od plev

 

Informacijska pismenost je ena od ključnih dejavnikov uspešnega študija, zato knjižnice kot informacijska središča iskanja, pridobivanja in posredovanja informacij razvijajo različne strategije informacijskega opismenjevanja študentov. V Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) smo na takšen način pripravili program Tutor bibliotekar (Šrot, 2017).

Informacijsko opismenjevanje študentov Pedagoške fakultete UM (foto: arhiv UKM).

Informacijsko opismenjevanje študentov Pedagoške fakultete UM (foto: arhiv UKM).

Cilj programa Tutor bibliotekar je seznaniti študente (in ostale uporabnike knjižnice) s celotno ponudbo knjižničnih storitev ter z možnostmi razreševanja informacijskih problemov na začetku študija (vstopno tutorstvo), med njim (vsebinsko tutorstvo) ter ob njegovem zaključevanju (izstopno tutorstvo).

Beri naprej

Spremljanje prirasta bibliografskih zapisov v COBIB.SI

 

Pred leti se je pri organizaciji aktivnosti in analiz podatkov porodilo vprašanje, ali obstajajo posebne značilnosti oziroma trendi pri prirastu zapisov v bazo COBIB. V iskanju odgovora »Koliko zapisov dnevno kreirajo slovenski knjižničarji v vzajemni bazi?« smo začeli z zanimanjem spremljati dnevni prirast bibliografskih zapisov ter najbolj produktivne dneve v mesecu in najbolj produktivne mesece v letu. Povzetek analiz, ki sledi, se nanaša na število prirasta bibliografskih zapisov, ki so jih kreirali katalogizatorji.

Podatke zbiramo od leta 2014 dalje in so običajno zbrani na prvi delovni dan v mesecu, za pretekli mesec, vključeni so vsi dnevi leta. Po številu kreiranih zapisov je že viden trend gibanja prirasta v letu in čez vsa leta, z nekaj odstopanji (Slika 1).

Dornik_Slika1

Slika 1: Trend prirasta COBIB.SI 2014–2016 (prikaz v odstotkih) (vir: Dornik, 2017)

Beri naprej

Strokovnost, sodelovanje in povezovanje – vodilo delovanja Društva bibliotekarjev Celje

 

Člani Društva bibliotekarjev Celje smo v letu 2016 obeležili 40 let delovanja društva. Zastavljene aktivnosti, naloge pa tudi pričakovanja članov društva so se skozi čas precej spreminjali skladno s spremembami v knjižničarski stroki in organiziranosti knjižničarstva ter tudi s stanjem v širši družbi. Vseskozi pa so bile glavni motor delovanja Društva bibliotekarjev Celje splošne knjižnice tako v pogledu članstva, širjenja zavesti o pomenu društva med zaposlenimi, posredne finančne podpore društvu kot tudi glede strokovnih ekskurzij in seveda organizacije letnih srečanj, za katera menimo, da so še vedno edinstvena v slovenskem prostoru in najmočnejši povezovalni element našega društva.

Slika 1: Izlet članov Društva bibliotekarjev Celje na Madžarsko (april 2017, pred Mestno javno knjižnico v Szombathelyu)

Društvo bibliotekarjev Celje je prostovoljna strokovna organizacija bibliotekarjev in knjižničarjev, torej posameznikov, ki se združujemo v skrbi za svoj strokovni in poklicni razvoj. Beri naprej

Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednjega desetletja

 

Britanska fundacija Nesta (Britanska inovacijska fundacija) in Univerza v Oxfordu sta pred kratkim predstavila izsledke raziskave o veščinah, ki jih bodo iskala podjetja in druge organizacije pri svojih zaposlenih leta 2030. Raziskava z naslovom “Prihodnost veščin: zaposlovanje leta 2030″ sicer obravnava globalne trende, vendar je osredotočena na pričakovana dogajanja v ZDA in Veliki Britaniji, kar pa ne pomeni, da je z določenimi pridržki ni mogoče projicirati v naše okolje.

Poročilo raziskave napoveduje izginjanje delovnih mest, kot so šoferji, prodajalci, bančni uslužbenci, administratorji, referenti … Njihovo delo bodo nadomestili roboti in umetna inteligenca. Hkrati pa poročilo izpostavlja izobraževanje, zdravstveni in javni sektor kot področja, kjer je zaradi tehnološkega razvoja pričakovati rast potreb po visoko usposobljenih kadrih (npr. učiteljih, raziskovalcih na različnih področjih, predvsem biologije, biotehnologije, zdravstva in skrbi za starejše …). Beri naprej