Zagovorništvo v knjižnici

advocacy_200Zagovorništvo je aktivnost, ki jo izvaja posameznik ali organizacija, da bi vplivala na javnost, politiko ali posameznike znotraj političnih, ekonomskih ali socialnih sistemov in institucij. Zagovorništvo pogosto enačimo z lobiranjem, vendar gre za bistveno razliko, saj je značilnost lobiranja zagovarjanje poslovnih ali političnih interesov posameznika ali interesne skupine, medtem ko je značilnost zagovorništva pridobivanje podpore v dobro celotne skupnosti.

Zagovorništvo knjižnic je nastalo v Združenih državah Amerike, kjer je tudi najmočnejše. Razlog je jasen – državno ali občinsko financiranje knjižnic v veliki večini ne zadošča za njihovo delovanje, še manj za razvoj. Zato potrebujejo dodatna sredstva, ki jih najpogosteje pridobijo od različnih donatorjev. Najbrž je najbolj znanih 1689 knjižnic, ki so bile zgrajene v obdobju 1883–1929 v Združenih državah, Kanadi, Veliki Britaniji in na Irskem z donacijo filantropa in poslovneža Andrewa Carnegija. Beri naprej

Discovery servisi – orodja za odkrivanje informacij

Discovery orodja so v zadnjih letih  v akademsko-raziskovalnih krogih postala splošno sprejeta in so danes osnovna ponudba knjižnic v podporo študentom, profesorjem, raziskovalcem in drugim pri iskanju oz. odkrivanju informacij in literature. Nadomeščajo klasične knjižnične kataloge in so osnovni raziskovalni instrument v akademskih in specialnih knjižnicah po svetu in tudi pri nas. Osnovni namen tovrstnih orodij je enostavno, hitro, prijazno in sodobno “Google-like” iskanje virov, ki jih knjižnica ponuja svojim uporabnikom. Vključuje vse tipe gradiva, tiskano, elektronsko in digitalno vsebino in uporabniku omogoča skupno točko iskanja, ne glede na bazo podatkov oz. lokacijo dostopa do članka, knjige ali katerega koli drugega relevantnega vira. Digitalno okolje, v katerem danes živimo, zahteva centralno iskanje, kot ga poznamo pri Googlu, od koder koli in na kateri koli napravi. Beri naprej

Prikaz vseh izdaj in prevodov v COBISS+

V novi verziji COBISS/OPAC, imenovani COBISS+, se v zavihku »Vse izdaje in prevodi« prikazujejo skupki bibliografskih zapisov, ki po modelu FZBZ pripadajo istemu delu. Dela smo identificirali na osnovi naslova in avtorja/jev, pri slikovnem in kartografskem gradivu, kjer je večina zapisov brez avtorstva, pa samo na osnovi naslova. Iz odnosov med bibliografskimi zapisi smo identificirali prevode, revizije in reprodukcije.

Zato smo izenačili izdaje na različnih medijih, kot so tiskane in elektronske oblike, pri monografijah tudi zvočne izdaje, izdaje v Braillovi pisavi in izdaje s povečanim tiskom. Beri naprej

Ko si morda mislimo, da o knjižničnem katalogu vemo že skoraj vse …

Knjižnični katalogi so temeljno orodje vsakega knjižničarja in mnogih uporabnikov, ki želijo pridobiti informacije o knjižničnem gradivu ali/in do njega dostopati, vendar se že več kot 30 let opozarja na težave, ki jih imajo uporabniki s knjižničnim katalogom. Borgmanova (1986) je ostro kritizirala obstoječe knjižnične kataloge in stopila na žulj bibliotekarski stroki, ki se je v tistem času bolj posvečala postavitvi OPAC-ov kot pa samim uporabnikom. Vendar deset let kasneje ista avtorica (1996) ugotovi, da se stanje ni kaj dosti spremenilo. Največjo priložnost in premik v smeri izboljšanja predstavlja model FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise), saj le-ta omogoča radikalen izstop iz prepogosto ukalupljeno-zastarelega knjižničnega kataloga. Model poleg entitet predlaga atribute in relacije, ki so potrebni za izpolnjevanje uporabniških opravil. Beri naprej

Knjižnice v Köbenhavnu in generacija Z

Ustvarjanje vrednosti v knjižnicah Danec Rasmus Fangel Vestergaard iz knjižnice Valby na Danskem je na konferenci COBISS 2016 predstavil prestrukturiranje danskih knjižnic in njihove izzive za prihodnost: Delovanje in obstoj knjižnic v Köbenhavnu se soočata z zmanjševanjem proračuna. Posledično je zmanjševanje storitev za uporabnike neizbežno. Vendar so se danske knjižnice odločile, da bodo same izbrale, katerim storitvam se bodo zaradi zmanjševanja proračuna odrekle. To pa ni preprosto, saj so za vsako storitvijo ljudje, ki jo izvajajo, in uporabniki, ki jo uporabljajo. Beri naprej