Sekcije ZBDS na letošnjem posvetovanju o standardih za knjižnice

Rdeča nit letošnjega posvetovanja, ki ga je otvorila Nataša Knap (vodja sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS), so bili standardi za knjižnice. V svojem pozdravnem nagovoru je približno 150 prisotnih knjižničarjev seznanila z rezultati ankete o poznavanju (oz. nepoznavanju) standardov za knjižnice med knjižničarji. Sledil ji je Marjan Gujtman z Ministrstva za kulturo RS, ki je povedal, da knjižnica s svojo dejavnostjo promovira demokracijo, rast in razvoj ter da je njena prihodnost odvisna predvsem od njene pozitivne naravnanosti in pripravljenosti na spremembe.

Beri naprej

Odprta znanost s konferenco LIBER 2018

head-logoLIBER je združenje, ki že petdeset let predstavlja interese evropskih raziskovalnih knjižnic. Skupnost, ki danes šteje več kot 400 nacionalnih, univerzitetnih in visokošolskih ter ostalih sorodnih knjižnic. V zadnjem obdobju se predvsem ukvarjajo z reformo avtorskih pravic, digitalne humanistike, odprtim dostopom, metriko in upravljanjem raziskovalnih podatkov. Konference LIBER so zelo dobro pripravljene in obiskane, takšna je bila tudi letošnja, 47. po vrsti, ki se je odvijala od 4. 7. do 6. 7. 2018 v Lillu. V Francijo sva se odpravila z velikimi pričakovanji, saj je bila glavna tema odprta znanost (angl. open science).

Beri naprej

Projekt Normativna kontrola za imena korporacij v sistemu COBISS.SI

Slika1_korporacije_malaV času vzpostavljanja normativne kontrole za osebna imena leta 2003 (Seljak et al., 2004) so bili postavljeni tudi temelji za normativno kontrolo imen korporacij. Format COMARC/A je vseboval opise vseh potrebnih polj, v normativni bazi CONOR.SI pa je bilo v maski CB že moč kreirati normativne zapise za ime korporacije. Določiti je bilo treba le še pogoje za vzpostavitev povezovanja z bibliografskimi zapisi in začetno bazo normativnih zapisov.

Beri naprej

Nov mejnik v razvoju normativne baze podatkov Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC)

Zapis SGCSplošni geslovnik COBISS.SI (SGC) je zagotovo eden izmed najzahtevnejših dolgoročnih projektov IZUM-a, v katerem so v različnih fazah sodelovali tudi zunanji partnerji.[1] Izgradnja baze podatkov SGC je zahtevna tako s konceptualnega kot tudi tehničnega vidika modeliranja podatkov.
Projekt poteka že od leta 2000. Njegov osnovni namen je katalogizatorjem v sistemu COBISS.SI omogočiti kontroliran vnos pri predmetnem označevanju, kot ga poznajo v sistemih z dolgo tradicijo uporabe kontroliranih slovarjev. Na ta način naj bi sčasoma zagotovili večjo skladnost ter doslednost pri predmetnem označevanju in izboljšali iskanje po vsebini.
Beri naprej

Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)

 

Z razvojem računalniških knjižničnih katalogov se je razvijal tudi podatkovni in komunikacijski format MARC, tj. računalniško čitljivi zapis s strukturo, ki ustreza elementom bibliografskega vpisa. V zgodnjih 70. letih 20. st. je obstajalo že več kot 20 različic MARC formatov, ki pa žal med sabo niso bili združljivi. V skladu z načeli Univerzalne bibliografske kontrole (Universal Bibliographic Control, UBC), ki poudarja pomen mednarodne izmenjave podatkov z namenom zmanjševanja stroškov katalogizacije, je zveza International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) podprla razvoj mednarodnega formata UNIMARC s prvo izdajo formata že leta 1977. Pod okriljem IFLA je razvoj UNIMARC-a temeljil na razumevanju kulturne raznolikosti uporabnikov formata.

Priročnik UNIMARC/A

Priročnik UNIMARC/A

Danes UNIMARC predstavlja nabor štirih formatov: bibliografski (UNIMARC/B), normativni (UNIMARC/A), klasifikacijski (UNIMARC Classification) in format za podatke o zalogi (UNIMARC/H), ki jih ustanove lahko uporabljajo neposredno ali pa so temelj posameznim različicam formata, npr. slovenski COMARC (Brešar, 2004). Beri naprej