MARC je mrtev, naj živi BIBFRAME?

logo-bfMinilo je nekaj manj kot sedemnajst let, odkar je Roy Tennant spisal osmrtnico podatkovnemu in komunikacijskemu formatu MARC, ki je bil v 60-letih 20. stoletja sprva razvit zaradi tiskanja kataložnih listkov in izmenjave zapisov. Čeprav se knjižničarska skupnost povečini strinja s trditvami o zastarelosti formata v semantičnem spletnem okolju, kjer prevladuje ideja o povezanih podatkih (angl. linked data), imamo na voljo le malo alternativ, ki bi ustrezale novim konceptualnim modelom, npr. LRM, in transformaciji obstoječih podatkov.

Beri naprej

Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)

Z razvojem računalniških knjižničnih katalogov se je razvijal tudi podatkovni in komunikacijski format MARC, tj. računalniško čitljivi zapis s strukturo, ki ustreza elementom bibliografskega vpisa. V zgodnjih 70. letih 20. st. je obstajalo že več kot 20 različic MARC formatov, ki pa žal med sabo niso bili združljivi. V skladu z načeli Univerzalne bibliografske kontrole (Universal Bibliographic Control, UBC), ki poudarja pomen mednarodne izmenjave podatkov z namenom zmanjševanja stroškov katalogizacije, je zveza International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) podprla razvoj mednarodnega formata UNIMARC s prvo izdajo formata že leta 1977. Pod okriljem IFLA je razvoj UNIMARC-a temeljil na razumevanju kulturne raznolikosti uporabnikov formata.

Priročnik UNIMARC/A

Priročnik UNIMARC/A

Danes UNIMARC predstavlja nabor štirih formatov: bibliografski (UNIMARC/B), normativni (UNIMARC/A), klasifikacijski (UNIMARC Classification) in format za podatke o zalogi (UNIMARC/H), ki jih ustanove lahko uporabljajo neposredno ali pa so temelj posameznim različicam formata, npr. slovenski COMARC (Brešar, 2004). Beri naprej