Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!« 2.del

 

Ksenija Trs, Potujoča knjižnica Maribor

Nov bibliobus  Mariborske knjižnice (fotografija: Primož Kocbek)Na prvih bibliobusih (Potujoče knjižnice: “Naše poti so vez med ljudmi! 1. del) so se morali knjižničarji zanesti le na svoje znanje, na kataložne listke in na iznajdljivost. Mobiteli in računalniki so bili še znanstvena fantastika, kooperativni online bibliografski sistem in servisi pa so bili takrat še v nekem »nezemeljskem« zapredku!

Ampak: čas je zahteval svoje! Pregovor pravi: »Čas teče, nič ne reče!« Le kdo si je izmislil ta rek? Beri naprej

Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!«, 1.del

 

Ksenija Trs, Potujoča knjižnica Maribor

Drugi mariborski  bibliobus (fotografija Arhiv Mariborske knjižnice)Potujoče knjižničarstvo je na slovenskih tleh prisotno od davnega leta 1863, ko je mlinar Lovro Stepišnik v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka, ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico – Slovensko bukvarnico. Zbiral je slovenske knjige, ki jih potem nosil v košu od kmetije do kmetije, in jih posojal pohorskim kmetom v bližnji in daljni okolici. Nekateri viri trdijo, da je »imel moža«, ki je prenašal knjige, vendar menim (osebno), da je bil glavni potujoči knjižnični as ravno on, saj mu je bilo v interesu, da lobira tudi za svoj mlin in moko, medtem ko poučuje nepismene tedanje kmete po pohorskih obronkih. Beri naprej