Nič novega ne rečem, če povem, da lajf je borba.
V njem do ciljev vodita pogum in dobra torba,
v kateri je par modrih misli in še nekaj fresh besed –
vse to v e-torbi skupaj ti ponuja internet.
Če jo odpreš, se lahko ti marsikaj dogaja.
Prisluhni, kaj povesta ti Prešeren in Masayah,
o čem ti govorijo Nipke, Vazz, Trkaj in Drill:
zgrabi life, drži drive, bodi real, imej svoj stil.
Takole nam himna, ki jo je zapisal prof. dr. Igor Saksida (AKA Mc Sax), zapojeta pa mlada glasbenika Leyre in Tim Tekavec, prenaša sporočilo in namen novega portala, imenovanega eTorba: učenje je del našega življenja, življenja mladih. Učenje je zahtevno, ampak tudi zanimivo in se splača. Pri tem nas lahko podpre tudi eTorba – slovenski nacionalni portal za elektronske učne vire.
Takole je: danes se mladi ne učijo le z zvezki in tiskanimi učbeniki, ampak za pridobivanje informacij uporabljajo tudi tehnologijo. Ta lahko učenje obogati ali zavre. Da bi se zgodilo prvo, pa ne le-to, ampak tudi, da bi se na splošno dvignila kakovost izobraževanja v digitalni dobi, smo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje s partnerjema Akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije (ARNES) ter Institutom informacijskih znanosti (IZUM) pristopili k projektu E-torba 2023. Cilj je bil nadgraditi obstoječe e-učbenike in e-gradiva, ki so bili že tehnično zastareli, ter pripraviti prostor, kjer bodo objavljeni, skupaj z orodjem za njihovo nadgradnjo in pripravo novih e-gradiv ter orodjem za njihovo branje. Pripraviti eTorbo, eUrejevalnik in eBralnik torej.
Association for Educational Communications & Technology (AECT) definira izobraževalno tehnologijo, kamor spada tudi področje elektronskih učnih vsebin, kot »študij in etičn[o] uporab[o] teorije, raziskav in najboljših praks za napredovanje znanja ter posredovanje in izboljšanje učenja in uspešnosti s strateškim načrtovanjem, upravljanjem in izvajanjem učnih in izobraževalnih procesov in virov.«[1] Ključnega pomena pri izobraževalni tehnologiji je gradnja kakovostnih učnih okolij – okolij, kjer je v središču učenje, ki ustvarja zavzetost za učenje in je dobro uravnavano.[2] Tako je eno glavnih vprašanj, ki smo si jih zastavili pri načrtovanju novega portala za elektronske učne vire: Kaj tehnologija omogoča, kar ni bilo mogoče prej? Kaj tehnologija omogoča, kar ni mogoče brez nje?
Dobro pripravljeni elektronski učni viri omogočajo uporabo multimedije, ki lahko pripomore k učinkovitejšemu učenju. Omogočajo takojšnjo povratno informacijo s samodejnimi odzivi o pravilnosti odgovora in namigi. S svojo interaktivnostjo se odzivajo na učenčeva dejanja. V nasprotju s tiskanimi učbeniki iz učbeniških skladov omogočajo poudarjanje bistvenega (označevanje) ter pisanje zapiskov in opomb. Predvsem pa se prilagajajo učencu glede na prikaz in zahtevnost. Tako je pomembno, da tudi avtorsko orodje za izdelavo e-gradiv, eUrejevalnik, s svojimi zmožnostmi upošteva naravo učenja z e-gradivi.
V eUrejevalniku gradivo nastaja skladno s sodobnimi tehnološkimi standardi v HTML-obliki. Zaradi časovnih omejitev projekta E-torba 2023 smo se pri določitvi specifikacij eUrejevalnika osredotočili predvsem na elemente in gradnike, ki so jih vsebovala obstoječa e-gradiva, in jih mestoma dopolnili, tako je npr. za potrebe slabovidnih učencev zahtevan vnos opisa slike (atribut alt). Orodje omogoča tudi vstavljanje interaktivnih in multimedijskih elementov, pri čemer interaktivne naloge ponujajo povratne informacije o pravilnosti rešitve, pojasnila in namige.
Bistvena elementa vsakega učbenika, še posebej pa elektronskega, sta njegova vizualna podoba in struktura. Oblikovno podobo avtor oblikuje na podlagi predlog (glede na starost učencev) ter glede na namen posameznega gradnika (npr. razlagalno besedilo, definicija, razlaga besede, vir, dodatna dejavnost, odlomek/citat, skrita vsebina). Vsak gradnik ima tudi svojo identifikacijsko številko, ki omogoča povezovanje gradnikov med seboj in neposredni dostop do gradnika (deljenje). Gradniku je mogoče dodajati tudi podatke o zahtevnosti in ključne besede, ki ga dodatno vsebinsko opisujejo in omogočajo kasnejšo lažjo orientacijo in učinkovitejše učenje v eBralniku.
In kaj naredimo zatem, ko pritisnemo zadnjo piko? Gradivo objavimo na portalu eTorba, kjer ga lahko učenec z eBralnikom že začne uporabljati za širjenje svojih obzorij in znanja. eBralnik omogoča tudi uporabo naprednejših funkcij za prikaz in shranjevanje vsebine, upoštevajoč naravo učenja z elektronskimi učnimi viri. Vsebina se prilagaja velikosti zaslona (torej je možno tudi branje na telefonu, tablici …), nastavi pa se lahko tudi pogled ali zahtevnost prikazane vsebine. Te prilagoditve in način postavitve vplivajo na boljšo berljivost besedila, še posebej pa pomagajo otrokom z disleksijo in slabovidnim otrokom. Funkciji izboljšanja berljivosti sledi tudi možnost izbire temnega ali svetlega pogleda.
Prilagodljiv način zaslona je pomemben tudi zaradi kognitivne obremenitve, saj je navigacija po strani lažja – vsebina je praviloma postavljena v enem stolpcu, zaradi česar je pozornost bolj osredinjena, pot branja bolj predvidljiva, naenkrat je tudi prikazana manjša količina podatkov. Ker pa si, ko beremo, ustvarjamo nekakšne kognitivne zemljevide (umeščamo podatke na stran), morajo biti avtorji bolj pozorni, da pripravijo krajše učne enote, ki ne zahtevajo veliko drsenja (»skrolanja«).
eBralnik učenca spodbuja k podčrtovanju in dodajanju zaznamkov. Prav tako si lahko pomaga tudi z razlago besede v Slovarju slovenskega knjižnega jezika Fran ali Franček. S tem učence navaja in spodbuja k rabi jezikovnih priročnikov ter krepi njihovo jezikovno zmožnost.
Učenci imajo danes ob svoji klasični torbi na voljo še digitalno. Ta omogoča učenje z elektronskimi učnimi viri ter, kot smo videli, izkorišča tisto, kar brez tehnologije ne bi bilo mogoče. V njej pa učence pozdravljajo in spodbujajo tudi njihovi vzorniki. Ne verjamete? Obiščite jo in se prepričajte, kako lahko množimo znanje.
Projekt E-torba 2023 se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa 2014–2020, prednostna os 10: Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostna naložba 10.3: Vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti in vseživljenjsko učenje z razvojem infrastrukture za izobraževanje in usposabljanje; specifični cilj 10.3.1: izboljšanje kompetenc in dosežkov mladih ter večja usposobljenost izobraževalcev preko večje uporabe sodobne IKT pri poučevanju in učenju.
Prispevek pripravila: dr. Mirjam Oblak, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Služba za digitalizacijo izobraževanja
Viri:
-
- Association for Educational Communications and Technology (AECT) Definition and Terminology Committee: The definition of Educational Technology, 2004, The Definition and Terminology Committee. 2023. Association for Educational Communications and Technology. Dostopno na naslovu: https://aect.org/news_manager.php?page=17578 (4. 6. 2023). ↑
- [5] Dylan Wiliam. 2013. Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih. O naravi učenja. Uporaba raziskav za navdih prakse. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 123–146. ↑