Brajeva pisava je zakon

V okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) deluje v naši državi edina specialna knjižnica za slepe in slabovidne Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne (KSS), ki izvaja knjižnično dejavnost v posebnih prilagojenih tehnikah za slepe in slabovidne osebe ter osebe z motnjami branja na območju celotne Slovenije. Knjiga je nenadomestljiv medij za slepe in slabovidne ter za ljudi z motnjami branja, a je za samostojno branje dostopen šele po ustrezni prilagoditvi v elektronski zapis, brajico ali zvok.

Preberi več “Brajeva pisava je zakon”

Gradivo šolskih knjižnic – bibliografska obdelava v letu 2021

Potem ko je leta 2015 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu – ZKnj-1A določil, da se morajo vse šolske knjižnice vključiti v nacionalni bibliografski sistem COBISS.SI, so minila še tri leta, preden je bila njihova vključitev ob podpori IZUM-a izpeljana. Ker pa so za samostojno delovanje v sistemu COBISS zahtevani specifično znanje in pridobljena dovoljenja, so šolske knjižnice potrebovale tudi pomoč od zunaj.

Preberi več “Gradivo šolskih knjižnic – bibliografska obdelava v letu 2021”

Navodila za delo v COBISS3? Da, prosim.

Programsko opremo spremlja več vrst dokumentacije. Poleg interne (tehnične, razvojne), ki nastaja med razvojem, jo spremlja še dokumentacija za uporabnike (navodila za namestitev, podatki za konfiguracijo, specifikacije, brošure, priročniki …). Priročniki in navodila za delo so lahko v različnih oblikah – od klasičnega priročnika v tiskani obliki, zgibank, pa vse do t. i. “help-a”, kjer v samem programu s pritiskom na namensko tipko pridemo do navodil za delo. Včasih moramo po njih še malce iskati, lahko pa program vključuje kontekstno pomoč in se navodila odprejo točno za tisti postopek v programu, pri katerem smo pomoč potrebovali.

Kako pa je z uporabniškimi priročniki in ostalimi navodili za delo v programski opremi COBISS3? Preberi več “Navodila za delo v COBISS3? Da, prosim.”

Deseterica umetnikov v razstavišču IZUM

Palača na Prešernovi 17 je bila ena prvih v mestu Maribor z razsežnimi steklenimi površinami in bila je to sploh prva razkošnejša zgradba, ki si jo je mesto privoščilo po vojni, ko so bile ruševine vojnega bombardiranja pretežno že pospravljene. Ljudska domiselnost jo je zaradi prozornosti hitro poimenovala »akvarij«, pri tem pa so namigovali na »velike ribe«, ki so bivale v njem – šlo je za Dom političnih organizacij, kjer se je delala takratna politika. Ko se je Slovenija 1991 osamosvojila, je le malo manjkalo, da bi se v hišo vselila mariborska univerza, a se je zanjo našla boljša rešitev na Slomškovem trgu, na Prešernovo 17 pa se je preselil IZUM. Hiša se je začela polniti z najsodobnejšo komunikacijsko in informacijsko opremo, z najnovejšim superračunalnikom pa je sploh simbol prihajajočih časov. Vendar je tukaj še nekaj več, kar se lepo dopolnjuje s sodobno tehnologijo, in to razkrivamo v nadaljevanju.

Preberi več “Deseterica umetnikov v razstavišču IZUM”