Splošne knjižnice izvajamo vsebinsko raznolike programe za ranljive skupine, med njimi tudi aktivnosti, namenjene osebam z demenco. Med temi prevladujejo bralne ure, ki potekajo v knjižnicah ali v domovih starejših, v 16 knjižnicah po Sloveniji pa so vzpostavljene tudi demenci prijazne točke. Skrb za vključenost ranljivih skupin je ena od pomembnih strateških usmeritev Mariborske knjižnice, ki združuje 21 knjižničnih enot ter Potujočo knjižnico z bibliobusom in premičnimi zbirkami. Ranljive skupine vključujemo, da bi ustvarili pozitivno izkustveno in čustveno doživljanje knjižnice kot navdihujočega, varnega in vključujočega javnega prostora, pri čemer se odzivamo na aktualne družbene pojave in aktivno posegamo v družbeni prostor.
Program za osebe z demenco in njihove svojce smo snovali že kar nekaj časa. Podaljševanje življenjske dobe in s tem porast pojava demence nakazujeta, da naj bi do leta 2030 v Sloveniji demenco imela četrtina prebivalcev, starejših od 60 let. Svetovna zdravstvena organizacija je demenco že pred časom razglasila za javnozdravstveno prioriteto 21. stoletja.[1] Ob iskanju odgovorov na vprašanje, kako se odzvati na pojav demence, smo iskali podporo partnerja s poglobljenim strokovnim poznavanjem tega področja in specifičnimi znanji. Hkrati smo želeli zasnovati inovativni program, ki bi omogočal konkretnejše učinke pri uporabnikih. Po analizi programov na nacionalnem in lokalnem nivoju smo se odločili za partnerstvo z Zavodom Aloja, Maribor, ki izvaja javni socialno-varstveni program Svetovanje in podpora pri demenci, ki ga je verificiralo in ga financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Strokovna vodja programa je pobudo za sodelovanje podala na osnovi priporočila zaposlenih v Mestni četrti Nova vas, eni izmed lokacij, kjer poteka svetovalni program. To je primer dobre prakse sodelovanja različnih deležnikov v lokalnem okolju s ciljem detabuizacije demence.
Partnersko sodelovanje z izhodišči smo vzpostavljali od oktobra 2022 do januarja 2023. V knjižnici smo v tem obdobju povezali deležnike ključnih področij in uskladili umestitev projekta Umovadba v dinamiko enot v Novi vasi (nabava/obdelava igrač/svetovanje pri izboru gradiva/izposoja, priprava literature na temo demence). V sodelovanju z Zavodom Aloja smo za zaposlene organizirali usposabljanje o demenci in poskrbeli za promocijo programa ter ga februarja 2023 ponudili uporabnikom. Program je za uporabnike brezplačen, poteka v obliki rednih tedenskih srečanj (ob sredah, posamezno srečanje traja od 1,5 do 2 uri) v naši enoti Knjižnica Nova vas. Namenjen je odraslim v začetni fazi demence, njihovim svojcem in osebam, ki želijo krepiti spoznavno-kognitivne funkcije. Na osnovi iger in didaktičnih pripomočkov iz Igroteke Pionirske knjižnice Nova vas in pod strokovnim vodstvom izvajalk udeleženci krepijo spomin, motoriko, senzomotoriko, senzorne zaznave in govorne veščine. Vadba poteka v skupini, tako da je to obenem tudi prijeten družabni dogodek, po potrebi pa tudi individualno. V poletnih mesecih potekajo srečanja po dogovoru. Program izvaja Lidija Breznik, mag. socialne gerontologije, strokovna vodja Zavoda Aloja, ob pomoči študentk socialne gerontologije in psihologije ali usposobljenih prostovoljcev. Knjižnica ponuja vso potrebno podporo in zagotavlja ustrezne prostorske in druge pogoje za izvedbo programa, izvaja promocijo, sprejema udeležence, svetuje pri izbiri didaktičnih pripomočkov in izposoji, skrbi za prijetno počutje v enoti, svetuje pri izbiri literature na temo demence idr. Skupaj smo pripravili nabor literature, ki smo ga poimenovali Znanje za življenje z demenco. Obe partnerski organizaciji sodelujeta pri dopolnjevanju seznama gradiva na temo demence, skupaj obeležujemo različne dogodke, npr. ob svetovnem mesecu demence. Tako ozaveščamo in senzibiliziramo širšo javnost. Redno se tudi sestajamo, evalviramo program, ga skupaj nadgrajujemo in snujemo nadaljnje aktivnosti.
V letu 2024 smo zabeležili 691 obiskov oz. povprečno 29 udeležencev na posameznem srečanju, kar je za 74 % več kot v letu 2023. Število udeležencev na posameznih srečanjih vztrajno narašča. Odzivi uporabnikov, medijev in širše javnosti so pozitivni in izkazujejo potrebo po tovrstni storitvi tudi v drugih enotah v knjižnični mreži. Uporabniki dejavnost doživljajo kot koristno, prijetno in potrebno, v knjižnici se počutijo sproščeno, varno in domače. Program je bil lepo sprejet tudi med rednimi obiskovalci knjižnice, oblikovalo se je empatično sobivanje, ki prispeva k senzibilnosti, razumevanju in sprejemanju. Rezultat, ki ga nismo načrtovali, a smo ga zelo veseli, so vezi, ki so se spletle med spremljevalci, ki na Umovadbo pripeljejo svojce. Najpogosteje počakajo v knjižnici, se v tem času med seboj družijo, izmenjujejo izkušnje, neobremenjeno spregovorijo o svojih težavah, povezanih s skrbjo za svojce, in so si tako v medsebojno podporo. Zelo dragocena jim je tudi strokovna podpora izvajalk. Tako se plete solidarnostna mreža, ki pomaga pri vključevanju v okolje in detabuizaciji pojava demence, kar uporabnikom veliko pomeni. Opažamo še, da si spremljevalci v večji meri izposojajo tudi gradivo zase, zaposleni pa jim svetujemo pri iskanju literature na temo demence. Tudi naši zaposleni pridobivajo izkušnje na področju življenja z demenco.
Kot ocenjuje strokovna vodja programa, udeleženci ob rednih in raznolikih vajah uspešno krepijo svoje kognitivne funkcije: spomin, pozornost, motoriko, senzorne zaznave, kar pripomore k upočasnitvi kognitivnega upada in izboljšuje kvaliteto življenja. Ob tem je pomembno izpostaviti povezovanje in druženje med udeleženci, kar pozitivno vpliva na ohranjanje in krepitev njihove socialne mreže ter zmanjšuje socialno izključenost in stigmo. Knjižnica se je s programom Umovadba dodatno uveljavila kot vključujoč in varen javni prostor tudi za osebe s primanjkljajem, ki je v družbi stigmatiziran, ob tem pa uspešno promovira tudi svojo knjižnično zbirko in raznolikost ponudbe. Poleg tega je treba izpostaviti prispevek k ozaveščanju, informiranju, detabuizaciji in senzibilizaciji v zvezi s pojavom demence v lokalnem okolju in širše.
V partnerskem sodelovanju z Zavodom Aloja načrtujemo širjenje programa na dodatno lokacijo v naši knjižnični mreži, hkrati pa si prizadevamo zagotoviti dolgoročno vzdržnost storitve. Model je univerzalen in prenosljiv v druge knjižnice s tovrstno zbirko ali pa lahko služi kot navdih za načrtovanje storitve na podobnih osnovah, deluje pa tudi v drugih okoljih, kot kaže npr. prenos modela v Društvo upokojencev Razvanje in v mariborsko enoto Društva Šent.
Mariborska knjižnica je za projekt Umovadba prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic Slovenije za najboljši projekt na področju storitev za uporabnike v letu 2024.
V nadaljevanju navajamo odzive uporabnikov.
Manja (70 let): »Že od začetkov redno in z veseljem prihajam na Umovadbo zaradi socialnih stikov, sklepanja novih poznanstev, sprostitve, ob družabnih igrah pa krepim spomin. Pozitivnih učinkov je veliko, potrebna bi bila širitev projekta v druge enote.«
Slavica (70 let): »Za Umovadbo sem izvedela v Knjižničnem ciklu (op. a.: dejavnost knjižnice v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje), priključila sem se pred kratkim, prihajam pa predvsem z namenom, da preverim svoje sposobnosti in krepim spomin. Podobno igro nato preskusim tudi doma in dodatno vadim.«
Zakonca Danilo (74 let) in Ana (73 let): »Prihajava redno zaradi druženja, socialnih stikov in preventive, saj družabne igre pripomorejo k ohranitvi in krepitvi spomina ter drugih funkcij. Program ocenjujeva kot uspešen in koristen. Prvo informacijo o programu sva dobila v časniku Večer.«
Foto: arhiv Mariborske knjižnice
Zapisali: Dragana Lujić, Mariborska knjižnica; Lidija Breznik, Zavod Aloja, Maribor
Viri:
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028). (2019). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno 14. 2. 2025 s spletne strani
https://www.zbds-zveza.si/wp-content/uploads/publikacije/Standardi_splosne.pdf
Kalc ,M. (2023). Knjižnica kot ustanova »Demenci prijazna točka« – primer učinkovite prakse. Knjižničarske novice. (11.12.2023). Pridobljeno 14. 2. 2025 s spletne strani
Spominčica (2025). Demenci prijazne točke [spletna stran]. Ljubljana: Združenje Spominčica. Pridobljeno 14. 2. 2025 s spletne strani https://www.spomincica.si/demenci-prijazne-tocke
- Vir: https://nijz.si/mediji/pripnimo-si-vijolicno-pentljo-ob-svetovnem-dnevu-alzheimerjeve-bolezni (pridobljeno 1. 10. 2024) ↑