Skrbniki samostanskih knjižnic

 

Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli. Tako sva se s kolegom Srečkom Benčecem odpravila po slovenskih samostanskih knjižnicah, da bi dopolnila predstavo o njihovih zbirkah in navezala stike z ljudmi, ki zanje skrbijo. Na podlagi zbrane dokumentacije smo se maja 2006 pod okriljem Slovenske škofovske konference zbrali v slavnostni dvorani takrat še živega Betnavskega dvorca in izoblikovali apel Ministrstvu za kulturo »o vključevanju cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v sistem COBISS«.[1]

Preberi več “Skrbniki samostanskih knjižnic”

Elektronska knjiga podira rekorde

Biblos je edina slovenska e-knjižnica in e-knjigarna, ki je leta 2013 nastal pod okriljem Beletrine, zavoda za založniško dejavnost, v tesnem sodelovanju z mrežo slovenskih splošnih knjižnic in IZUM-om, skrbnikom sistema COBISS. Zamisel o zagonu pionirskega projekta Biblosa se je porodila predvsem v želji po nenehnem razvoju, na pobudo slovenskih splošnih knjižnic, ki se soočajo s trendi digitalizacije ter s težavami starejših in slabovidnih oseb, ki potrebujejo povečavo črk in dodatno osvetlitev zaslona, pa tudi z bralci, ki se znajdejo v neenakem položaju, ker izposoja oz. nakup knjig zaradi oddaljenosti knjižnic in knjigarn nista možna. Zasnovan je bil kot distribucijska platforma, ki omogoča tako oddaljeno izposojo kot tudi branje na različnih napravah (bralnikih, telefonih in tablicah ali računalnikih), hkrati pa smo imeli že od začetka vizijo, da bo sistem izposoje brezplačen in javno dostopen.

Preberi več “Elektronska knjiga podira rekorde”

Smernice za šolske knjižnice – slovenski prevod Iflinega dokumenta

V Institutu informacijskih znanosti (IZUM) smo ena od delovnih skupin tudi prevajalci in lektorji. Čeprav imamo veliko dela z večjezično dokumentacijo v sistemu COBISS in drugimi besedili, se ob tekočem delu lotimo tudi večjih prevajalskih izzivov. Tokrat smo ponosni na prevod dela IFLA – Smernice za šolske knjižnice (IFLA School Library Guidelines). Izvirnik v angleščini (gre za drugo, dopolnjeno izdajo) je bil izdan leta 2015, slovenski prevod pa je izšel oktobra 2019.

Preberi več “Smernice za šolske knjižnice – slovenski prevod Iflinega dokumenta”

Rastem z e-viri: uspešen projekt Goriške knjižnice

Učenci spoznavajo COBISS v računalniškem kotičku Goriške knjižnice
Učenci spoznavajo COBISS v računalniškem kotičku Goriške knjižnice

E-viri so del našega vsakdanjega življenja, tisti v knjižnicah pa sestavni del knjižnične zbirke. Splošne knjižnice veliko e-virov (predvsem tujih) naročamo, smo pa tudi same nosilke in soustvarjalke nekaterih odličnih e-virov in portalov. Pričujoči prispevek osvetljuje projekt Rastem z e-viri, ki je nastal v Goriški knjižnici in je namenjen spodbujanju uporabe kakovostnih e-virov, ki jih ponuja Goriška knjižnica. Polonca Kavčič in Saša Vidmar sva projekt, ki temelji na promociji e-virov (uporaba in dostop), zastavili leta 2012, leta 2014 pa sva ga poimenovali Rastem z e-viri.

Preberi več “Rastem z e-viri: uspešen projekt Goriške knjižnice”

ALA 2019: od metapodatkovnih orodij do temnega spleta

Stoosemintrideseta letna konferenca in razstava Združenja ameriških knjižnic (ALA) je potekala v Washingtonu od 20. do 25. junija. Vodilnega dogodka v svetu na področju knjižničarstva, ki slovi po svojih obsežnih in kakovostnih vsebinah kot tudi po pestro predstavljeni ponudbi, se je udeležilo več kot 21.400 knjižničarjev, knjižničnih delavcev in podpornikov knjižnic (vključno s 6827 razstavljavci) z vsega sveta (iz IZUM-a Davor Bračko in Simona Tušek). Z več kot 2000 dogodki, ki so se odvijali v Kongresnem centru Walter E. Washington in na bližnjih lokacijah, se je večina vsebine konference osredotočala na štiri strateške usmeritve ALA: zagovorništvo, informacijska politika, strokovni in vodstveni razvoj ter pravičnost, raznolikost in vključenost. V nadaljevanju bomo predstavili le tri dogodke[1].

Preberi več “ALA 2019: od metapodatkovnih orodij do temnega spleta”