Na Dunaju je med 25. in 28. marcem 2025 v Austria Centru potekal 2. kongres avstrijskih bibliotekarjev z naslovom Knjižnice: demokratično – raznoliko – trajnostno (Bibliotheken: demokratisch – divers – nachhaltig). Kongresa se je udeležilo več kot 800 udeležencev in 55 razstavljavcev. Kot sponzorji so dogodek podprla zveneča imena, kot so Elsevier, v vlogi zlatega sponzorja, in srebrni sponzorji: Springer Nature, Clarivate, Bloomsbury ter Ebsco. Prvi dan je bil namenjen internim srečanjem raznih odborov in komisij, od drugega dneva naprej pa so bila na programu različna predavanja, predstavitve in delavnice, razporejene po tematskih sklopih, ki so pokrivali širok spekter knjižničarske stroke: od umetne inteligence in informacijske pismenosti, vse do izobraževanja knjižničarjev, managementa v knjižnicah, vprašanj spola, dostopnosti, znanstvenega komuniciranja, predatorskih praks in še mnogo več. Posebej močno je bila zastopana tudi tematika odprte znanosti, ki je bila rdeča nit mnogih prispevkov.
Odprtje kongresa je potekalo v Mestni hiši (Wiener Rathaus), del odprtja pa je bilo predavanje v okviru Wiener Vorlesungen, formata predavanj o najbolj aktualnih temah, ki jih mesto Dunaj organizira že od leta 1987.
Sama sem se kongresa udeležila v sklopu 19. seminarja za bibliotekarje Avstrijskih čitalnic in sodelovala s predavanjem Informacijsko opismenjevanje v dobi umetne inteligence in lažnih novic: kako se s temi izzivi spopadata Univerzitetna knjižnica Maribor in njena Avstrijska čitalnica (Informationskompetenzkurse im Zeitalter von Künstlicher Intelligenz und Fake News: Wie die Universitätsbibliothek Maribor und ihre Österreich-Bibliothek Maribor diese Herausforderung meistert), ki je bilo del sklopa umetna inteligenca in informacijsko opismenjevanje, in je potekalo v eni največjih dvoran, dvorani F1, ki sprejme 540 ljudi. V tem sklopu so prispevke predstavljale še kolegice Univerzitetne knjižnice Zürich in ETH Zürich. Ker so kolegice iz Švice v svojih predavanjih izpostavljale umetno inteligenco, sem se sama bolj osredotočila na lažne novice, čeprav sem na kratko spregovorila tudi o naših izobraževanjih o uporabi umetne inteligence v študijske in raziskovalne namene. Na začetku predavanja sem na kratko predstavila zgodovino, dejavnosti in storitve Univerzitetne knjižnice Maribor ter Avstrijske čitalnice Maribor, v nadaljevanju pa povzela teorijo lažnih novic in nevarnosti, ki jih prinašajo. Da bi lažje ilustrirala nevarnosti lažnih novic, sem v samo predavanje namenoma vključila tri lažne novice, in sicer o letu ustanovitve naše univerzitetne knjižnice, o literatih, ki so bili gosti naše Avstrijske čitalnice, ter o letu njenega odprtja. Poročala sem tudi o projektnih Evropska noč raziskovalcev in Olymp, v katerih sodeluje naša knjižnica in katerih cilj je ozaveščanje in opolnomočenje uporabnikov za prepoznavanje lažnih novic. Predstavitev sem zaokrožila z interaktivnim kvizom, v katerem so udeleženci poskušali identificirati v predavanje načrtno vključene lažne novice in z umetno inteligenco modificirane fotografije. Kljub temu da je bila publika strokovna, so rezultati kviza pokazali, da lahko dokaj hitro nasedemo lažnim novicam, sploh če jih posreduje oseba, ki je strokovnjak določenega področja.
Predavanja in predstavitve so potekala istočasno v osmih različnih prostorih, zato se je bilo nemogoče udeležiti vseh. Izpostaviti velja predvsem predavanja, kratke 5-minutne predstavitve in delavnice kolegic iz drugih avstrijskih čitalnic, ki so predstavljale različne teme, od dejavnosti posameznih avstrijskih čitalnic, do trajnostnih projektov, izogniti pa se, žal, ni bilo mogoče niti vojni v Ukrajini in njenim vplivom na delovanje tamkajšnjih avstrijskih čitalnic in knjižnic nasploh. Na kongresu je namreč aktivno sodelovalo enajst od osemnajstih udeleženk prej omenjenega seminarja za bibliotekarje avstrijskih čitalnic. Več o avstrijskih čitalnicah pa si lahko preberete na njihovi spletni strani: https://www.oesterreich-bibliotheken.at/.
Med ostalimi predavanji velja omeniti še predavanje kolegic iz Univerzitetne knjižnice Zürich, ki je navdušilo predvsem iz vidika njihovega sodelovanja z Veterinarsko fakulteto Zürich pri informacijskem opismenjevanju, saj so po dolgih letih truda postali del izobraževalnega osebja in sooblikovalci učnih načrtov, imajo pa tudi odlične ideje za pridobivanje novih uporabnikov, ki jih bomo verjetno poskusili tudi v naši knjižnici. Rdeča nit predstavitve kolegic iz ETH Zürich je bila povezanost umetne inteligence in informacijskega opismenjevanja, pri tem pa sta izpostavili ključno vlogo izobraževanja izobraževalcev, sodelovanja z deležniki in sledenja novostim na tem področju. Predavanja na temo umetne inteligence so imela kar nekaj skupnih točk, in sicer da se v knjižnicah zelo trudimo spremljati njen nagel razvoj in se (samo)izobraževati, da o njej ne smemo razmišljati o nečem, kar je izven, ampak da jo moramo implementirati v svoje vsakdanje delo ter da je iluzorno pričakovati, da je naši uporabniki ne bodo uporabljali oziroma je ne uporabljajo. So pa predavanja pokazala tudi nekaj zelo velikih razlik med posameznimi knjižnicami, predvsem v smislu števila zaposlenih in višine finančnih sredstev, ki jih knjižnice lahko namenijo za te dejavnosti.
Udeležba na seminarju za bibliotekarje avstrijskih čitalnic in na 2. kongresu avstrijskih bibliotekarjev je bila vsekakor dragocena izkušnja, polna strokovnih novosti, idej za implementacijo v vsakdanje delo, novih poznanstev in možnosti povezovanja s knjižnicami širom Evrope ter možnosti za nadgradnjo že obstoječih stikov in sodelovanja, dodana vrednost zame osebno pa je bila priložnost, da sem lahko s strokovno in stanovsko skupnostjo delila svoje izkušnje in znanje ter predstavila Univerzitetno knjižico Maribor in Avstrijsko čitalnico Maribor.
Program kongresa je objavljen na spletni strani: https://www.bibliothekskongress.at/
Prispevek pripravila: Mateja Borak, vodja Službe za podpro študiju in informacijske storitve, informacijska specialistka za književnosti in jezikoslovje, skrbnica Avstrijske čitalnice Maribor