Znanje za vnos in urejanje metapodatkov o knjižničnih virih je temeljni pogoj za kakovost delovanja celotnega sistema. To še posebej velja za sistem COBISS, ki temelji na kooperativnem sodelovanju, kakovost vzajemnega kataloga pa je neposredno odvisna od strokovnosti in doslednosti katalogizatorjev. Zato je leto 2025 za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS pomenilo pomemben mejnik, saj je tega leta minilo dvajset let od uvedbe preizkusov znanja za pridobitev dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (DVK), s katerimi se sistematično zagotavlja strokovna usposobljenost katalogizatorjev.

V nadaljevanju je predstavljen kronološki pregled ključnih aktivnosti, sprememb in mejnikov, povezanih s pridobivanjem in vzdrževanjem dovoljenja za vzajemno katalogizacijo.

• 2005: Prvi izpit za pridobitev (takrat še) licence za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij je bil izveden 23. 2. 2005. Izpit se je od takrat izvajal šestkrat letno (izmenično v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) in Institutu informacijskih znanosti (IZUM)).
• 2012: Licenca se preimenuje v dovoljenje (dovoljenje za vzajemno katalogizacijo – DVK).
• 2013:
  • Uvedejo se različne vrste dovoljenj za bibliografsko obdelavo; to so: dovoljenje za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij (DVKA), dovoljenje za vzajemno katalogizacijo sestavnih delov (DVKB1), dovoljenje za vzajemno katalogizacijo kontinuiranih virov (DVKB2), dovoljenje za vzajemno katalogizacijo neknjižnega gradiva (DVKC) in dovoljenje za vzajemno katalogizacijo antikvarnega gradiva (DVKD). Za pridobitev vsakega od teh dovoljenj je treba opraviti ločen izpit.
  • Spremeni se dinamika izvajanja izpitov; za vsako vrsto dovoljenja potekajo izpiti štirikrat letno (za DVKA izmenično v NUK-u in IZUM-u, za preostala dovoljenja le v NUK-u).
  • Spremenijo se pogoji glede zahtevane izobrazbe.
• 2015: Sprejet je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1A), s katerim se črtata 42. in 43. člen Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1). S tem se, laično povedano, pristojnost določanja pravil za pridobitev dovoljenj za vzajemno katalogizacijo prenese neposredno na NUK in knjižnični informacijski servis (IZUM).
• 2017/2018: NUK in IZUM leta 2017 (z začetkom veljavnosti 1. 1. 2018) v dokumentu Vzdrževanje aktivnega dovoljenja za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI omejita časovno aktivnost dovoljenja za vzajemno katalogizacijo na štiri leta in določita pogoje za njegovo reaktivacijo.
• 2018: NUK in IZUM v dokumentu Pridobitev dovoljenja za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI definirata pogoje in postopek za pridobitev dovoljenj za vzajemno katalogizacijo. V tem dokumentu se med drugim natančneje definirajo pogoji glede zahtevane izobrazbe za pridobitev DVK.

V preteklih dvajsetih letih smo sodelavci iz NUK-a in IZUM-a do pridobitve dovoljenj za vzajemno katalogizacijo prek tečajev, ocenjenih testnih zapisov in izvedenih izpitov za posamezna dovoljenja uspešno popeljali na stotine novih in »starih« katalogizatork in katalogizatorjev. Pri tem smo opravili številne preglede bibliografskih zapisov skupaj s pripadajočimi normativnimi zapisi. Kot primer navajamo leto 2025, ko je bilo izvedenih 77 pregledov, ki so skupaj obsegali 1.430 zapisov za 56 kandidatov. Največ zapisov je bilo pregledanih za DVKA (990 zapisov v 33 pregledih). Sledita DVKB1 s 190 zapisi v 19 pregledih in DVKB2 s 130 zapisi v 13 pregledih. Za DVKC je bilo pregledanih 120 zapisov v 12 pregledih.

Rezultati skupnega dela se kažejo v številu aktivnih dovoljenj za vzajemno katalogizacijo, ki je dostopno na spletni strani COBISSEdu (slika 2).

Za zaključek še podatek, da si katalogizatorke in katalogizatorji lastimo zasluge oz. smo odgovorni za več kot 6 milijonov bibliografskih in več kot 1,5 milijona normativnih zapisov. In na to smo lahko upravičeno ponosni.

Prispevek pripravil: Branko Kurnjek