V okviru 3-mesečnega raziskovalnega dela na Kent State University (Ohio, ZDA) sem si želela, da se na cvetno nedeljo leta 2022 odpravim v Cleveland. Cvetna nedelja je med ameriškimi Slovenci in njihovimi potomci znana po tem, da se za ta praznik oblečejo v slovenske narodne noše in v slovesnem sprevodu v cerkev nosijo zelenje, cvetje in tudi butarice. Ob tej priložnosti sem spoznala gospo Elizabeto Zalik, ki mi je ob slovenski kavi vzbudila še večjo željo po spoznavanju zgodovine izseljevanja Slovencev v ZDA in spoznavanju slovenske izseljenske skupnosti. Kasneje sva se spoznali še z generalno konzulko gospo Alenko Jerak, ki je izrazila skrb za ohranjanje dediščine izseljencev in se je zavzemala, da uresničimo cilje glede ureditve Slovenske narodne čitalnice.
(vir: Facebook stran: Slovenian Consulate General in Cleveland)
Knjižnični katalogi so temeljno orodje vsakega knjižničarja in mnogih uporabnikov, ki želijo pridobiti informacije o knjižničnem gradivu ali/in do njega dostopati, vendar se že več kot 30 let opozarja na težave, ki jih imajo uporabniki s knjižničnim katalogom. Borgmanova (1986) je ostro kritizirala obstoječe knjižnične kataloge in stopila na žulj bibliotekarski stroki, ki se je v tistem času bolj posvečala postavitvi OPAC-ov kot pa samim uporabnikom. Vendar deset let kasneje ista avtorica (1996) ugotovi, da se stanje ni kaj dosti spremenilo. Največjo priložnost in premik v smeri izboljšanja predstavlja model FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise), saj le-ta omogoča radikalen izstop iz prepogosto ukalupljeno-zastarelega knjižničnega kataloga. Model poleg entitet predlaga atribute in relacije, ki so potrebni za izpolnjevanje uporabniških opravil.