Je res potrebno, da poleg vseh aktivnosti v naše knjižnice vključimo tudi sobe pobega? Kaj res ni dovolj drugega dela? Kako naj vemo, da to ni muha enodnevnica? Jih sploh lahko pripravimo sami? Kaj bodo imeli od take aktivnosti naši uporabniki in kakšne koristi prinaša knjižnici? Ta prispevek je namenjen vsem, ki se spogledujete z idejo, da bi v knjižnici pripravili in izvedli sobo pobega ter s tem odklenili nove priložnosti ne le za svoje uporabnike, ampak tudi za svoje zaposlene.
Preberi več “Sobe pobega – odklenjena priložnost za knjižnice”
Knjižnični katalogi so temeljno orodje vsakega knjižničarja in mnogih uporabnikov, ki želijo pridobiti informacije o knjižničnem gradivu ali/in do njega dostopati, vendar se že več kot 30 let opozarja na težave, ki jih imajo uporabniki s knjižničnim katalogom. Borgmanova (1986) je ostro kritizirala obstoječe knjižnične kataloge in stopila na žulj bibliotekarski stroki, ki se je v tistem času bolj posvečala postavitvi OPAC-ov kot pa samim uporabnikom. Vendar deset let kasneje ista avtorica (1996) ugotovi, da se stanje ni kaj dosti spremenilo. Največjo priložnost in premik v smeri izboljšanja predstavlja model FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise), saj le-ta omogoča radikalen izstop iz prepogosto ukalupljeno-zastarelega knjižničnega kataloga. Model poleg entitet predlaga atribute in relacije, ki so potrebni za izpolnjevanje uporabniških opravil.