Digitalni repozitorij je baza podatkov in servisov, namenjena shranjevanju, indeksiranju in iskanju digitalnih objektov. Gre za online arhiv digitalnih zbirk in vsebin z možnostjo dostopa za uporabnike storitve. Knjižnice, arhivi in muzeji so tradicionalni skrbniki kulturne dediščine in njihova naloga je tudi skrb za hranjenje digitalnih vsebin. Število digitalnih objektov se iz leta v leto eksponentno povečuje, zato je potreba knjižnic po shranjevanju le-teh vse večja. Prav tako se knjižnice odločajo za digitalizacijo svojih gradiv v tiskani obliki in kreiranje digitalnih kolekcij za svoje uporabnike. S tem namenom nastajajo številni institucionalni digitalni repozitoriji, velikokrat poimenovani digitalne knjižnice, tudi v Sloveniji.
Šolski primer predstavlja Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si (http://www.dlib.si), ki zagotavlja dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture. Za ta spletni informacijski vir skrbi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK). Akademsko-raziskovalne knjižnice imajo podporo v Nacionalnem portalu odprte znanosti (http://openscience.si/). Na tem portalu so dostopni vsi štirje digitalni repozitoriji slovenskih univerz in tudi repozitoriji ostalih raziskovalnih organizacij. Predvsem so namenjeni zbiranju in hranjenju elektronskih oblik zaključnih del študija, objav zaposlenih na univerzah in raziskovalnih podatkov kot podpora odprtemu dostopu (Open Acccess). Poleg omenjenih dveh slovenskih repozitorijev pa obstajajo še številni institucionalni repozitoriji knjižnic in organizacij; eden novejših je Repozitorij UKM (http://dr.ukm.um.si/), objavljen ob koncu lanskega leta.
Prav zaradi naraščajočih potreb knjižnic po hranjenju in prikazovanju digitalnih vsebin za svoje uporabnike smo se na IZUM-u odločili za implementacijo repozitorija digitalnih objektov v aplikacije COBISS. Repozitorij bodo lahko sicer uporabljale vse knjižnice, ki so polnopravne članice sistema COBISS, verjetno pa ga bodo z večjim zanimanjen uporabljale tiste knjižnice, ki še nimajo svojih rešitev za hranjenje digitalnih vsebin.
Implementacija je še v začetni fazi. Načrtujemo integracijo odprtokodne programske rešitve DSpace (http://www.dspace.org/) v platformo COBISS. Repozitorij digitalnih objektov bo postal integriran del aplikacij COBISS3, kar bo knjižničarjem omogočalo upravljanje z digitalnimi vsebinami znotraj uporabniškega vmesnika COBISS3. Poleg upravljanja s tiskanimi gradivi, kot so katalogizacija, izposoja, izpisi itd., bo možna tudi obdelava digitaliziranega gradiva, t.j. shranjevanje datotek v raznovrstnih besedilnih, grafičnih in multimedijskih formatih (pdf, doc, jpg, mpeg …).
Shranjevanje digitalnih objektov se bo izvajalo iz segmentov COBISS3. Primer: knjižničar katalogizator bo lahko ob obdelavi bibliografskega zapisa pripel tudi datoteke in jih skupaj z bibliografskim zapisom shranil v digitalni repozitorij. Ob shranjevanju se bo izvedla konverzija bibliografskega zapisa iz formata COMARC v format Dublin Core. Tako shranjene datoteke bodo dobile URL-povezavo v digitalnem repozitoriju in ta se bo samodejno shranila v bibliografski zapis v lokalnem in vzajemnem katalogu (COBIB.SI). Datoteke se v repozitoriju indeksirajo, v primeru besedilnih datotek (npr. članek v formatu pdf) se indeksira tudi celotna vsebina.
Iskanje in prikaz vsebin bosta mogoča v uporabniškem vmesniku COBISS+ (https://plus.si.cobiss.net). Uporabnik zapiše iskalno zahtevo v uporabniškem vmesniku COBISS+ in, odvisno od nastavitev omejitev iskanja po lokalnih katalogih, vzajemnem katalogu (COBIB.SI) in lokalnem repozitorju, s klikom na gumb »poišči« pošlje iskalno poizvedbo po izbranih bazah podatkov. V primeru iskanja po repozitorju bo možno iskanje po celotnem besedilu vsebine pripetih datotek, kar bo nova funkcionalnost v COBISS+.
Posebna pozornost bo posvečena spoštovanju avtorskih pravic, tako pri shranjevanju digitalnih objektov v repozitorij kakor tudi pri omogočanju dostopa do teh vsebin. Le pooblaščeni knjižničarji bodo smeli v segmentih COBISS3 upravljati z digitalnimi vsebinami. IZUM bo poskrbel za ustrezno izobraževanje za knjižničarje.
Na strani za urejanje dostopa do digitalnih vsebin bo za licenčne digitalne objekte zagotovljena avtorizacija preko kontrole IP-naslova (IPV4 ali IPV6) ali preko prijave AAI, t.j. prijave preko Moje knjižnice (COBISS AAI) ali ArnesAAI v COBISS+. Prosto dostopni objekti bodo na voljo komur koli, ki bo iskal vsebine v COBISS+.
V prihodnje lahko pričakujemo tudi integracijo že obstoječih digitalnih repozitorijev v aplikacije COBISS. Možnost upravljanja vsebin neposredno v COBISS3 bi knjižničarjem prav gotovo olajšala delo. Tudi na strani za iskanje vsebin bi možnost iskanja po številnih slovenskih repozitorijih preko COBISS+ predstavljalo dodano vrednost trenutnih funkcionalnosti in uporabnikom približalo iskanje relevantnih informacij.
Prispevek pripravil: Miran Petek