Zagovorništvo je aktivnost, ki jo izvaja posameznik ali organizacija, da bi vplivala na javnost, politiko ali posameznike znotraj političnih, ekonomskih ali socialnih sistemov in institucij. Zagovorništvo pogosto enačimo z lobiranjem, vendar gre za bistveno razliko, saj je značilnost lobiranja zagovarjanje poslovnih ali političnih interesov posameznika ali interesne skupine, medtem ko je značilnost zagovorništva pridobivanje podpore v dobro celotne skupnosti.
Zagovorništvo knjižnic je nastalo v Združenih državah Amerike, kjer je tudi najmočnejše. Razlog je jasen – državno ali občinsko financiranje knjižnic v veliki večini ne zadošča za njihovo delovanje, še manj za razvoj. Zato potrebujejo dodatna sredstva, ki jih najpogosteje pridobijo od različnih donatorjev. Najbrž je najbolj znanih 1689 knjižnic, ki so bile zgrajene v obdobju 1883–1929 v Združenih državah, Kanadi, Veliki Britaniji in na Irskem z donacijo filantropa in poslovneža Andrewa Carnegija.
V veliki večini lokalnih skupnosti v Združenih državah prebivalci sami odločajo, ali bodo financirali knjižnico in kolikšen delež davkov ji bodo namenili. Zato je organizacija American Library Association (http://www.ala.org/offices/ola/) že kmalu po svojem nastanku leta 1876 začela velik del dejavnosti posvečati zagovorništvu knjižnic, kar je še danes ena njenih pomembnejših aktivnosti.
Breda Karun: Kako pridobiti in obdržati podporo knjižnici.
V evropskih državah imajo knjižnice bolj stabilen položaj in financiranje. Tudi če jim tega ne zagotavlja posebna zakonodaja, sta obstoj knjižnic in njihovo delovanje določena v drugih zakonih, kot je zakon o medijih ali lokalni upravi (npr. Avstrija, Nemčija, Francija, Irska). Zato knjižnice v Evropi šele zadnja leta zagovorništvu posvečajo več pozornosti. Kriza po letu 2009 je v večini držav še posebej ostro zarezala v javni sektor. V mnogih državah se je financiranje knjižnic drastično znižalo, zmanjšujejo se sredstva za nakup gradiva in plače zaposlenih, posledično pa se knjižnice zapirajo, še posebej na ruralnih območjih.
Knjižnice imajo povsod razmeroma visoko podporo javnosti, vendar je ta večinoma pasivna. Da bodo ljudje lahko naredili korak od načelne podpore do aktivnega zagovorništva, jih morajo knjižnice načrtno spodbujati. Zagovorništvo je dolgotrajen proces, ki naj bo vključen v strateške načrte vseh knjižnic, ne glede na trenutno politično ali ekonomsko situacijo.
Vrsto praktičnih nasvetov o izvajanju zagovorništva najdete v publikaciji Zagovorništvo v knjižnici: Kako pridobiti in obdržati podporo knjižnici?
Breda Karun: Zagovorništvo v knjižnici, priročnik.
Prispevek pripravila: Breda Karun
Poklicna pot Brede Karun je že več kot 35 let povezana s splošnimi knjižnicami. V svojem dolgoletnem knjižničarskem delu je delala zelo raznolike stvari – začela je kot knjižničarka informatorka, nabavljala in obdelovala knjige, nadaljevala z uvajanjem za tisti čas malo manj običajnih storitev kot je Borza dela. V času predsedovanja Sekciji za splošne knjižnice je skupaj z ekipo pripeljala v splošne knjižnice prvi elektronski vir IUS INFO in izpeljala morda najobsežnejšo vseslovensko promocijo splošnih knjižnic do zdaj, iz katere je zrasel vsakoletni Dan splošnih knjižnic. Zasnovala je portal lokalne kulturne dediščine KAMRA, se povezala z Europeano, evropskim portalom kulturne dediščine in tam delovala v več komisijah in delovnih skupinah. Leta 2009 je prevzela vodenje zanimivega programa Public Libraries Innovation Pregramme, ki je z donacijo fundacije Billa in Melinde Gates financiral projekte v splošnih knjižnicah dežel v razvoju. Zapustila je redno službo, ustanovila zasebni zavod Jara in se posvetila delu v mednarodnem okolju, obenem pa ostala ves čas v stiku s slovenskimi splošnimi knjižnicami preko Združenja splošnih knjižnic. Za različne ciljne skupine slovenskih knjižničarjev je pripravila več projektov mobilnosti. Svojo poklicno pot zaključuje kot direktorica Mestne knjižnice Kranj.