GDPR, COBISS in knjižnice

Dne 25. maja 2018 se bo začela uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov). Najkasneje tega dne naj bi stopil v veljavo tudi nov slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Do njegovega sprejetja v veljavi ostaja obstoječi ZVOP‑1.

Splošna uredba in predlog ZVOP-2 nalagata kopico novih obveznosti vsem, ki jih zadeva obdelava osebnih podatkov. Zato smo v IZUM-u pripravili serijo treh predavanj z naslovom »Splošna uredba (EU) 2016/679 in ZVOP-2: Sodelovanje IZUM-a in knjižnic, vključenih v COBISS.SI«. V nadaljevanju so povzeti najpomembnejši elementi teh predavanj, ki sva jih pripravila sodelavca IZUM-a Davor Šoštarič in Mateja Tratnjek Petre. Posnetek enega od predavanj si je mogoče ogledat na YouTube kanalu COBISS, priložene so tudi prosojnice, ki so bile prikazane.

Preberi več “GDPR, COBISS in knjižnice”

Knjižnične mačke

Tik pred začetkom letošnjega poletja smo na Facebooku lahko spremljali zgodbo mačjega mladiča Mirana, ki je svoj začasni dom našel v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Pozneje se mu je pridružil še mačji brat Ivan Oranžni. 🙂

Slika 1: Maček Miran, v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, junij 2017

Knjižnice po svetu pogosto postanejo pribežališče in dom zapuščenih domačih mačk. Preberi več “Knjižnične mačke”

Zagovorništvo v knjižnici

advocacy_200Zagovorništvo je aktivnost, ki jo izvaja posameznik ali organizacija, da bi vplivala na javnost, politiko ali posameznike znotraj političnih, ekonomskih ali socialnih sistemov in institucij. Zagovorništvo pogosto enačimo z lobiranjem, vendar gre za bistveno razliko, saj je značilnost lobiranja zagovarjanje poslovnih ali političnih interesov posameznika ali interesne skupine, medtem ko je značilnost zagovorništva pridobivanje podpore v dobro celotne skupnosti.

Zagovorništvo knjižnic je nastalo v Združenih državah Amerike, kjer je tudi najmočnejše. Razlog je jasen – državno ali občinsko financiranje knjižnic v veliki večini ne zadošča za njihovo delovanje, še manj za razvoj. Zato potrebujejo dodatna sredstva, ki jih najpogosteje pridobijo od različnih donatorjev. Najbrž je najbolj znanih 1689 knjižnic, ki so bile zgrajene v obdobju 1883–1929 v Združenih državah, Kanadi, Veliki Britaniji in na Irskem z donacijo filantropa in poslovneža Andrewa Carnegija. Preberi več “Zagovorništvo v knjižnici”

Knjižnice v Köbenhavnu in generacija Z

Ustvarjanje vrednosti v knjižnicah Danec Rasmus Fangel Vestergaard iz knjižnice Valby na Danskem je na konferenci COBISS 2016 predstavil prestrukturiranje danskih knjižnic in njihove izzive za prihodnost: Delovanje in obstoj knjižnic v Köbenhavnu se soočata z zmanjševanjem proračuna. Posledično je zmanjševanje storitev za uporabnike neizbežno. Vendar so se danske knjižnice odločile, da bodo same izbrale, katerim storitvam se bodo zaradi zmanjševanja proračuna odrekle. To pa ni preprosto, saj so za vsako storitvijo ljudje, ki jo izvajajo, in uporabniki, ki jo uporabljajo. Preberi več “Knjižnice v Köbenhavnu in generacija Z”

„Kje so tiste stezice“: komunikacijske poti v specialni knjižnici

Vsako pomlad Sekcija za specialne knjižnice pri ZBDS organizira posvet z naslovom Dan specialnih knjižnic.

Že leta poudarjamo, kako smo si specialne knjižnice različne. Tokrat bomo govorili o eni stvari, ki nam je vsem skupna: komuniciranje! Komuniciranje je pomembna veščina, še posebej v trenutnih razmerah in omejenih pogojih. Ima svoja pravila in tovrstna znanja nam lahko pomagajo v različnih situacijah. Vsekakor mora biti naš nastop odgovoren, kredibilen, ažuren, natančen in transparenten. Za učinkovito komuniciranje ni dovolj, da znaš govoriti. Naša odgovornost je, da poskrbimo, da bo sporočilo tudi razumljeno. Dobra novica je, da se veščine komuniciranja lahko naučimo.

Strokovnjaki z različnih področjih bodo predavali o načinu komuniciranja s sodelavci in šefom; glede na število uporabnikov družbenih medijev v Sloveniji, predstavljajo le-ti izjemno priložnost za poglobitev neposredne komunikacije z uporabniki knjižnice in izboljšanje njihove informiranosti o delu knjižnice; znanstveniki vedno bolj ugotavljajo, da je treba raziskovalno delo in rezultate predstaviti najširši javnosti in tu lahko knjižničar odigra svojo vlogo; komuniciranje z mediji in širšo javnostjo lahko prepustimo tudi komu drugemu – zagovorništvo je aktivnost, ki jo izvaja posameznik, da bi vplival na javnost, politiko ali posameznike znotraj posameznih institucij.

Vsak udeleženec bo imel priložnost predstaviti svoj uspešen način komuniciranja, tako s sodelavci, mediji, uporabniki in širšo javnostjo.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite 25. maja v Ljubljani.

Več informacij in program srečanja na http://www.zbds-zveza.si.

Prispevek pripravila: Maja Vavtar