Knjižničarji pa ne čivkajo?

O vidikih uporabe Twitterja v knjižnicah, tudi če že uporabljate Facebook 😉

V začetku poletja sem se v prispevku na blogu COBISS  spraševal o tem, kako in zakaj v slovenskih knjižnicah uporabljajo družbene medije. Seveda bi si želel, da bi bil odziv na vprašalnik večji, pa je že tako, da je takih in podobnih poizvedb kar preveč, da bi odgovarjali na vse. Pa še počitnice so bile pred vrati! ;-). Slika 1 prikazuje rezultat na osnovi prejetih odgovorov do 31. 8. 2017.

Slika 1: Uporaba družbenih medijev v slovenskih knjižnicah (povzeto po prispevku z dne 27. 6. 2017)

Kljub vsemu je na osnovi prejetih odgovorov mogoče zaključiti, da večina slovenskih knjižnic, ki svoje uporabnike nagovarjajo preko družbenih medijev, za te namene uporablja Facebook. Če je slednje pričakovano, pa po drugi strani preseneča, da je uporaba drugih znanih družbenih medijev bistveno manjša. Twitter npr. uporablja manj kot 50 % vseh, ki so odgovorili na vprašalnik, Youtube pa le slaba četrtina. Če je manjša uporaba drugih omrežij, kot so Instagram, Snapchat, Pinterest, glede na naravo teh omrežij pričakovana, pa menim, da zapostavljanje YouTuba in Twitterja za organizacije s širokim naborom uporabnikov, kot so knjižnice, predstavlja zamujeno priložnost. Omrežje Youtube ima po razpoložljivih podatkih iz leta 2016 v Sloveniji celo več uporabnikov kot Facebook. Youtube ni samo spletna storitev, ki jo zaradi zabavnih video vsebin in glasbe, uporabljajo mlajše generacije, z leti se je pod okriljem Googla razvila v bogato zakladnico znanja, z vsemi prvinami družbenega omrežja. Youtube je tako zelo uporabno orodje za razširjanje izobraževalnih in informativnih vsebin, sicer pa o Youtubu v kakem od prihodnjih prispevkov. Pozornost v tokratnem namenjam Twitterju.

Slika 2: Uporaba družbenih medijev v Sloveniji (Vir: Raziskava MEDIA+, Valicon, maj/junij 2016, n=9.798)

Twitter je družbeno omrežje, staro približno toliko kot Youtube, njegovi začetki segajo v leto 2006. Med slovenskimi uporabniki interneta jih ima na Twitterju registrirano uporabniško ime dobrih 200.000, približno 50 % od teh je takih, ki to družbeno omrežje uporabljajo redno, na tedenski ravni. Značilnost Twitterja so kratka, v osnovi besedilna sporočila, dolga največ 140 znakov, imenovana tweets ali poslovenjeno tviti oziroma čivki. Od tod tudi izraza tvitanje in čivkanje. Danes lahko v sporočila na Twitterju vključjemo tudi fotografije in video posnetke. Twitter je mikroblogerska platforma in kot taka namenjena potrebam in uporabi, ko in kjer so v ospreduju zahteve po hitri informiranosti, kratkih in jedrnatih vsebinah, širši kontekst pa je prepuščen drugim internetnim kanalom.

Še najlažje si je izmejavo sporočil na Twitterju mogoče predstavljati, če jo primerjamo z izmenjavo SMS-sporočil. Že prvotno je bila ta storitev namenjena uporabi na mobilnih telefonih in tudi danes je to družbeno omrežje priljubljeno zlasti med uporabniki pametnih telefonov in tablic. Seveda pa je do omrežja Twitter mogoče dostopati tudi prek spletnega brskalnika na osebnem računalniku.

Slika 3: Primer sporočila na Twitterju

Verjetno se bo marsikdo vprašal, zakaj sploh uporabljati Twitter, še posebej če že uporabljate kako drugo družbeno omrežje, npr. Facebook. Enako kot pri drugih družbenih omrežjih obstajata dva vidika uporabe: osebni in poslovni. Račun na Twitterju registrirate za oba primera enako, le namen uporabe in način komuniciranja se razlikujeta. Za razliko od Facebooka vas pri registraciji uporabniškega imena na Twitterju ne bodo spraševali po osebnih podatkih, zadostuje le veljaven e-naslov, načeloma pa še ime in priimek.

Twitter za osebno rabo

Čeprav je  izhodišče za osebno rabo Twitterja v osnovi lahko podobno kot pri drugih družbenih omrežjih (povezovanje s prijatelji, družinskimi člani, sodelavci ipd.), je komunikacija v omrežju Twitter bolj odprta kot npr. na Facebooku. Vaše objave v osnovi lahko vidi kdorkoli, tudi če ni uporabnik Twitterja. Če vas zanima, o čem tvita npr. Feri Lainšček, je dovolj, da z iskalnikom Google poiščete njegov tvit ali profil na Twitterju.

Slika 4: Iskanje profilov na Twitterju in tvtiov z googlovim iskalnikom

Slika 5: Uporabniški profil (račun) na Twitterju

Twitter je torej mogoče uporabljati pasivno, kot učinkovito orodje za dostop do nabora najrazličnejših informacij in tem, ki jih v omrežju delijo drugi uporabniki in organizacije, ne da bi se z njimi kakorkoli povezovali.

Sam na primer uporabljam listo Twitter (seznam profilov na Twitterju, ki jih želim spremljat, npr. RTV SLO, 24ur, STA, Delo, Večer …) za spremljanje dnevnega aktualnega dogajanja doma in po svetu. Tako sem obveščen prej, kot pa če čakam na ogled v času rednih terminov informativnih oddaj na TV, pa še čas, ki bi ga izgubljal zaradi reklamnih blokov, prihranim. 😉

Slika 6: Prikaz toka novic na osnovi prednastavljene liste na Twitterju 

Uporaba Twitterja nam pri dostopu in rednem sremljanju različnih informacijskih virov ali poljubnih tem lahko prihrani kar nekaj časa. Če so naša priljubljena tema npr. knjige, lahko z vnaprej definiranimi in shranjenimi iskalnimi poizvedbami redno spremljamo pogovore in objave uporabnikov Twitterja na temo knjig in branja:

Slika 7: Prikaz toka novic na osnovi iskalne poizvedbe

Kot uporabniki Twitterja pa lahko prevzamemo tudi bolj aktivno vlogo in omrežje izkoristimo za posredovanje svojih vsebin in mnenj, npr. o aktualnih družbenih dogajanjih, ali pa preprosto za hitro komunikacijo s prijatelji in znanci. Kot že rečeno, so razmišljanja v obliki tvitov, ob privzetih nastavitvah, dostopna praktično vsem uporabnikom interneta. Če želite, da je vaše tvitanje bolj skrito in omejeno na izbran krog oseb in organizacij v omrežju Twitter, je to mogoče doseči z dodatnimi nastavitvami vašega profila.

Twitter v poslovni rabi

Podjetja in druge organizacije uporabljajo Twitter in tudi druge kanale družbenih medijev za posredovanje sporočil o poslovanju ter o ponudbi storitev in izdelkov končnim uporabnikom. Pravilna uporaba Twitterja prispeva k promociji in utrjevanju blagovne znamke, komuniciranju z uporabniki, razširjanju promocijskih in izobraževalnih vsebin, vse s ciljem vzpostavljanja in vzdrževanja dolgoročnih odnosov z uporabniki.

Slika 8: Profil Splošne knjižnice Ptuj na Twitterju

Slovenske knjižnice v tem pogledu na Twitterju niso pretirano aktivne – Twitter si med slovenskimi knjižničarji očitno le počasi utira pot. Res je, da je uporaba Twitterja med slovenskimi uporabniki interneta bistveno manjša, kot je uporaba Facebooka, vendar je po drugi strani Twitter orodje, ki je priljubljeno med strokovnjaki in profesionalci na različnih področjih. Po svetu ga kot komunikacijsko orodje uporabljajo organizacije s področja izobraževanja, raziskovanja in znanosti, tako da zagotovo sodi med orodja, s katerimi lahko uspešno nagovarjajo uporabnike in vzdržujejo odnose z njimi tudi knjižnice. Če vas zanima, kaj vam na Twitterju želijo povedati slovenske knjižnice, lahko uporabite kar listo slovenskih knjižnic, na katero se lahko “naročite” preko Twitter profila COBISS (@COBISSNET) na Twitterju. Lista trenutno vključuje nekaj več kot dvajset knjižnic, zelo verjetno pa bo ta številka v prihodnje večja. 😉

Slika 9: Prikaz toka novic slovenskih knjižnic na osnovi prednastavljene Twitter liste

Na podoben način lahko tvitanje oz. čivkanje na temo kulture spremljate preko liste portala Culture.Si na Twitterju:

Slika 10: Prikaz Twitter sporočil s področja kulture

V tokratnem zapisu sem skušal na enostaven način prikazati nekaj osnovnih primerov pasivne uporabe Twitterja. Bi mogoče o njegovi uporabi želeli izvedeti še kaj več? Vsa vaša vprašanja, mnenja in izkušnje so zelo dobrodošli, zapišete jih lahko v komentarjih k temu prispevku spodaj (Dodaj odgovor).

Ste uporabnik Twitterja? Tudi sami spremljate ali celo vzdržujete kako zanimivo listo na Twitterju? Vpišite spletno povezavo do liste v komentar spodaj in jo delite z nami! 😉

Prispevek pripravil: Sergej Lah