COBISS je model siste
ma, ki predstavlja platformo nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Bolgariji in Albaniji, z letom 2018 pa tudi na Kosovu (https://www.cobiss.net/si/).
Posamezno platformo sooblikujejo nacionalni centri COBISS (NCC-ji) in knjižnice kot članice sistema.
Vloga NCC je izredno pomembna, saj so njegove naloge naslednje:
- načrtovanje in usklajevanje aktivnosti v zvezi s povezovanjem knjižnic v sistem COBISS;
- zagotavljanje računalniških zmogljivosti za delovanje sistema in centralnih servisov;
- zagotavljanje programske opreme COBISS in uporabniške dokumentacije za vzajemno katalogizacijo, lokalno knjižnično poslovanje in druge servise;
- upravljanje z vzajemno bazo podatkov COBIB;
- organiziranje izobraževanja in strokovna pomoč knjižnicam in drugim uporabnikom programske opreme in servisov COBISS;
- ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni katalogizaciji (v sodelovanju z nacionalno knjižnico);
- strokovna pomoč knjižnicam pri konverziji in prenosu podatkov iz drugih sistemov;
- organiziranje dostopa do tujih informacijskih servisov in baz podatkov na podlagi konzorcijskih pogodb.
V Sloveniji naloge nacionalnega centra COBISS opravlja IZUM, v drugih državah pa so to praviloma oddelki nacionalnih knjižnic. Knjižnice sklenejo z nacionalnim centrom COBISS pogodbo o polnopravnem članstvu v nacionalnem knjižnično-informacijskem sistemu, s katero se obvežejo, da bodo upoštevale pravila delovanja sistema in plačevale letno članarino, če to ni urejeno drugače.
V skladu z dogovorom Unesca je bil leta 2016 ustanovljen Svet COBISS.net, katerega namen je oblikovati stičišče izmenjave informacij in idej za razvoj COBISS.net. Na tretji seji, 29. novembra 2018, so člani sveta potrdili vsa poročila NCC centrov, ki so bila predstavljena na Konferenci COBISS 2018.
Predstavniki iz COBISS.net na Konferenci COBISS 2018 (glasba: bensound).
Iz Albanije so tako poročali, da se je v letih 2017–2018 navkljub nekaterim finančnim in tehničnim težavam povečalo število dovoljenj za delo v COBISS-u, predvsem zaradi vključitve več večjih knjižnic v sistem. Statistika pa je pokazala, da je porast števila zapisov primerljiv s prejšnjimi obdobji. V načrtu imajo več implementacij modula izposoje in nove generacije online katalogov COBISS+, med prioritetami pa je višanje kakovosti zapisov. Več informacij: porocilo.
NCC Bolgarije je poročal, da navkljub ugodni ponudbi za vključitev v COBISS.BG ta aktivnost zaradi finančnih omejitev knjižničnih ustanov v Bolgariji v letu 2018 ni bila uspešna, saj niso vključili novih knjižnic. Uspelo pa jim je usposobiti nove kadre, ki bodo zdaj samostojno vodili tečaje za knjižničarje. Sicer pa so poročali o porastu števila podeljenih dovoljenj za delo v COBISS3, število novih zapisov in drugih aktivnosti v različnih segmentih. V tem obdobju se je povečal obseg prevodov dokumentacije, uskladili pa so se tudi z evropsko zahtevo o varovanju osebnih podatkov. Več informacij: porocilo, predstavitev.
NCC Bosne in Hercegovine je predstavil statistiko članic, podatkovnih baz, izobraževalne dejavnosti in implementacij COBISS3 ter E-CRIS.BH. V letu 2016 so vključili mCOBISS, leta 2018 pa so izvedli srečanje COBISS dnevi, s katerim so obeležili 30. letnico delovanja COBISS-a ter izrazili željo, da bi podobne dogodke izvedli tudi drugi NCC-ji. V poročilu so izpostavili težave financiranja kadrov in nakupa informacijske tehnologije, delo z več pisavami in poenotenjem katalogizacijske prakse. Predlagali so oblikovanje posebnega paketa za šolske knjižnice in vzpostavitev skupnega kataloga COBISS.net.
NCC Črne Gore je v obdobju 2016–2018 aktivno sodeloval v implementaciji nove kode za črnogorski jezik, ki je bila vključena v mednarodni standard ISO 639, poleg tega je bila vključena tudi koda za črnogorsko cirilico. V okviru vključevanja novih članic je bil v tem obdobju poudarek na šolskih knjižnicah. V pripravi pa je projekt vzpostavitve baze normativnih zapisov. Več informacij: porocilo.
V NCC Makedonije so v obdobju 2017–2018 izvedli prehod na COBISS3, v okviru katerega so podelili več kot 150 dovoljenj za delo na novi platformi. V skladu s prehodom je bila prevedena vsa dokumentacija, tako za potrebe usposabljanja kadra kot tudi za potrebe vmesnikov. Več informacij: porocilo.
NCC Republike Srbske obstaja od leta 2013 in je za projekt vzpostavitve virtualne knjižnice RS najprej zagotovil pravno in finančno podporo, s čimer se je začelo tehnično opremljanje in usposabljanje kadrov in nato postopno vključevanje knjižnic. V okviru prehoda na COBISS3 so se izvedle številne aktivnosti, v ospredju pa je bilo predvsem izobraževanje knjižničarjev in prevajanje dokumentacije.
Iz NCC Srbije so poročali o vključitvi novih knjižnic v COBISS.SR, ki sedaj šteje že več kot 200 ustanov, približno polovica pa jih že uporablja segment izposoje. V obdobju 2017–2018 so zasnovali koncept decentralizacije aktivnosti razvoja sistema in prva aktivnost je bila usposabljanje predavateljev izven okvirjev nacionalne knjižnice, ki je pokazala dobre rezultate, saj je nacionalno knjižnico kadrovsko nekoliko razbremenila, nove ustanove pa so s tem dobile priložnost in odgovornost aktivnega oblikovanja sistema COBISS.SR. Statistični kazalci so razkrili velik interes uporabnikov za vzajemni katalog v primerjavi s številom iskanj v lokalnih bazah. V letu 2017 je bila uvedena baza ELINKS.SR, ki se dopolnjuje skladno z rastjo digitalizacije gradiva. Dobro ocenjen pa je bil tudi projekt retrospektivnega vnosa zapisov, na vzajemni bazi je bilo dodani nekaj manj kot 35.000 zapisov. V NCC Srbije se zdaj aktivno pripravljajo na vzpostavitve baze normativnih zapisov za osebna imena. Več informacij: porocilo.
Prispevek pripravila: mag. Branka Badovinac