Preverjanje podatkov v zapisih, prevzetih iz baze ISSN

A picture containing diagram Description automatically generated
(foto: https://unsplash.com/photos/rqIfy1UyIzE)

Katalogizacija kontinuiranih virov vključuje kreiranje in posodabljanje zapisov za serijske publikacije in nezaključene integrirne vire. Analize spremljanja kakovosti podatkov v COBIB.SI kažejo, da so v primerjavi z drugimi vrstami zapisov podatki v zapisih za kontinuirane vire najbolj pomanjkljivi. V pomoč pri preverjanju in odpravljanju najpogostejših napak smo zato pripravili nekaj napotkov, kako v programski opremi COBISS3/Katalogizacija poiskati zapise s pomanjkljivostmi.

Preberi več “Preverjanje podatkov v zapisih, prevzetih iz baze ISSN”

Več podatkov zagotavlja boljšo fasetno navigacijo v COBISS+

Image result for faceted navigation Fasete so bile med najbolj pričakovanimi in obetavnimi značilnostmi tretje generacije knjižničnih katalogov, saj omogočajo nov način navigacije in omejevanje obsežnih rezultatov iskanja na manjše, bolj obvladljive skupke. Fasete se uporabljajo v vseh fazah iskalnega procesa, zlasti pri splošnih poizvedbah. Poleg tega pa ta tehnika uporabnika kataloga nikoli ne vodi v poizvedbo brez zadetkov, saj so fasete oziroma njihova vsebina vidne le, če so dejansko povezane z virom v rezultatih iskanja.

Preberi več “Več podatkov zagotavlja boljšo fasetno navigacijo v COBISS+”

Z identifikatorjem ISSN do informacije o odprtem dostopu kontinuiranega vira

Segment COBISS3/Katalogizacija omogoča tudi prevzemanje zapisov iz drugih baz podatkov, ki jih nato prilagodimo potrebam slovenskega okolja. Za kontinuirane vire velja, da je baza podatkov ISSN referenčna zbirka podatkov, zato katalogizatorji prevzamejo zapis, če obstaja v bazi podatkov ISSN za opisovani vir.

slika1

Preberi več “Z identifikatorjem ISSN do informacije o odprtem dostopu kontinuiranega vira”

»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018

Kakovost zapisov in njihovih (meta)podatkov predstavlja tehnični in teoretični izziv. V bibliotekarski stroki kakovost podatkov lahko razumemo v kontekstu uporabnika, enotne obdelave, katalogizatorja, racionalizacije delovnega procesa in tehnologije (Badovinac, 2017). V okviru aktivnosti spremljanja kakovosti zapisov dnevne produkcije smo h kakovosti pristopili z vidika enotne obdelave virov. Zanima nas, ali podatki ustrezajo mednarodnim standardom, saj vnos podatkov v knjižnične baze podatkov, v primerjavi z drugimi ponudniki podatkov, temelji na načelih natančne preslikave podatkov iz zelo različnih vrst bibliografskih virov, v katerih so upoštevane tudi pomenske značilnosti podatkov, kar pogosto povečuje njihovo kompleksnost.

slika1

Preberi več “»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018”