Z identifikatorjem ISSN do informacije o odprtem dostopu kontinuiranega vira

Segment COBISS3/Katalogizacija omogoča tudi prevzemanje zapisov iz drugih baz podatkov, ki jih nato prilagodimo potrebam slovenskega okolja. Za kontinuirane vire velja, da je baza podatkov ISSN referenčna zbirka podatkov, zato katalogizatorji prevzamejo zapis, če obstaja v bazi podatkov ISSN za opisovani vir.

slika1

Preberi več “Z identifikatorjem ISSN do informacije o odprtem dostopu kontinuiranega vira”

»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018

Kakovost zapisov in njihovih (meta)podatkov predstavlja tehnični in teoretični izziv. V bibliotekarski stroki kakovost podatkov lahko razumemo v kontekstu uporabnika, enotne obdelave, katalogizatorja, racionalizacije delovnega procesa in tehnologije (Badovinac, 2017). V okviru aktivnosti spremljanja kakovosti zapisov dnevne produkcije smo h kakovosti pristopili z vidika enotne obdelave virov. Zanima nas, ali podatki ustrezajo mednarodnim standardom, saj vnos podatkov v knjižnične baze podatkov, v primerjavi z drugimi ponudniki podatkov, temelji na načelih natančne preslikave podatkov iz zelo različnih vrst bibliografskih virov, v katerih so upoštevane tudi pomenske značilnosti podatkov, kar pogosto povečuje njihovo kompleksnost.

slika1

Preberi več “»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018”

Nacionalni centri COBISS-a so gonilniki razvoja COBISS.net

COBISS je model sistelogo_cobiss_netma, ki predstavlja platformo nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Bolgariji in Albaniji, z letom 2018 pa tudi na Kosovu (https://www.cobiss.net/si/).

Posamezno platformo sooblikujejo nacionalni centri COBISS (NCC-ji) in knjižnice kot članice sistema.

Preberi več “Nacionalni centri COBISS-a so gonilniki razvoja COBISS.net”

Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)

Z razvojem računalniških knjižničnih katalogov se je razvijal tudi podatkovni in komunikacijski format MARC, tj. računalniško čitljivi zapis s strukturo, ki ustreza elementom bibliografskega vpisa. V zgodnjih 70. letih 20. st. je obstajalo že več kot 20 različic MARC formatov, ki pa žal med sabo niso bili združljivi. V skladu z načeli Univerzalne bibliografske kontrole (Universal Bibliographic Control, UBC), ki poudarja pomen mednarodne izmenjave podatkov z namenom zmanjševanja stroškov katalogizacije, je zveza International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) podprla razvoj mednarodnega formata UNIMARC s prvo izdajo formata že leta 1977. Pod okriljem IFLA je razvoj UNIMARC-a temeljil na razumevanju kulturne raznolikosti uporabnikov formata.

Priročnik UNIMARC/A
Priročnik UNIMARC/A

Danes UNIMARC predstavlja nabor štirih formatov: bibliografski (UNIMARC/B), normativni (UNIMARC/A), klasifikacijski (UNIMARC Classification) in format za podatke o zalogi (UNIMARC/H), ki jih ustanove lahko uporabljajo neposredno ali pa so temelj posameznim različicam formata, npr. slovenski COMARC (Brešar, 2004). Preberi več “Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)”

Spremljanje kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov dnevne produkcije

V skupini Bibliografska kontrola izvajamo številne aktivnosti zagotavljanja kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov, npr. izobraževanje katalogizatorjev, spremljanje dela katalogizatorjev – novincev, redakcijo normativne baze, pregled periodičnega naključnega programskega izbora zapisov (t. i. »50 naključnih«) ter sprotno spremljanje kakovosti zapisov.

Pri sprotnem spremljanju kakovosti zapisov skušamo ugotoviti in odpraviti različne težave pri katalogizaciji gradiva. Oblikujemo programske rešitve ali pa katalogizatorje povabimo k sodelovanju, npr. pri dopolnitvi zapisov z določenimi lastnostmi. Zbiramo, preverjamo in posredujemo tudi sporočila o nedoslednostih v zapisih, ki jih prejmemo od končnih uporabnikov COBISS-a in od katalogizatorjev. Preberi več “Spremljanje kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov dnevne produkcije”