Kaj imajo skupnega Tik tok, hamburger in viralni policisti? Prvo srečanje o družbenih omrežjih z naslovom Dan_d 24. marca 2022 v ljubljanskem Lutkovnem gledališču. Polna dvorana radovednežev je spremljala 20 predstavitev o trendih in novostih pri upravljanju družbenih omrežij, ki so že globoko zakoreninjena v naši družbeni sferi.
Predstavitve so bile razdeljene v tri sklope. V prvem sklopu Brez družbenih omrežij nam živeti ni je bilo povedano, da je Facebook še zmeraj prvi oglaševalski kanal (Meta Slovenija), da se podjetja še zmeraj lovijo na Instagramu (InstalCoach), da je za iskalca zaposlitve in delodajalca podoba na LinkedInu ključna (Optiweb) in da so na Twitterju možne tudi strpne razprave (Centrifuzija).
V drugem sklopu Voditelji, sledilci in merilci so ugotavljali, da zvočna podoba radia nujno potrebuje tudi sliko in družbene medije (Radio center), da obstajajo podkasti, ki trajajo tudi več ur (Aidea), da si podjetja želijo uspešnih viralnih kampanj (Agencija 101), da bo razgovor za službo postal zgodovina (Moje delo), da na rast in padec kriptovalut vplivajo tudi družbena omrežja (Goldhorn Crypto), predstavljeno pa je tudi omrežje WeChat, ki ga na svetu uporablja 1,2 milijarde ljudi (Ding Zhoughui) in brez katerega se na Kitajskem danes težko preživi, saj je vpeto v vsako poro njihovega vsakdanjega življenja.
V tretjem sklopu Med vici policajev in nezateženo statistiko so govorili o zabavni strani statistike (Statistični urad RS), o »drugačnih« akcijah policije za osveščanje občanov (Policija), o načinih, kako podjetja vzbudijo in ohranjajo pozornost potrošnikov (Ljubljanske mlekarne, Mercator), in kakšen je načrtovan vložek in pričakovan učinek kampanj na Facebooku (Atlantic grupa, primer Donata).
Povezovalka programa je napovedala, da bo vsak predavatelj imel toliko časa, kot je potrebno za objavo 60 zgodbic (angl. story). Seveda so jo obiskovalci takoj popravili, da dolžina ene zgodbe ni več 20 sekund, ampak že minuto, a so predavatelji svoje dinamične nastope izpeljali v dogovorjenih 20 minutah.
Povzemamo le nekaj ključnih točk, ki bi bile morebiti zanimive tudi za skupnost COBISS.
TikTok je lahko priložnost
Medianine javnomnenjske raziskave o spremljanju in uporabi družbenih omrežij v Sloveniji kažejo, da so se na TikTok prilepile oznake »bolj za mlade«, »poneumlja in škodi samopodobi«, Facebook je »bolj za stare«, »širi lažne novice, kar ima skupno tudi s Twitterjem«. Hkrati Maša Muster sklene, da so družbena omrežja za vse, tako za vnuke kot za babice in tiste vmes. Nekatera so za oboje, nekatera ne in pri tem se ne gre zanašati na intuicijo. Zato je za uspeh nujno vedeti, kaj uporabniki pričakujejo od družbenih omrežij in nagovoriti pravo občinstvo na pravih kanalih. »Ista ideja je za eno omrežje JOKER za drugo pa OUT«.
Torej Tiktok ni nujno le za mlade afne in posnemovalce drznih izzivov. Kanal lahko omogoči najhitrejši pretok informacij, kar se kaže tudi pri nekaterih najaktualnejših dogajanjih, kot je recimo vojna v Ukrajini. Zato Domen Rozman (DD Studios) izpostavlja, da je TikTok lahko priložnost tudi za blagovne znamke. Zavedati pa se je treba, da so pristnost, iskrenost in neposredna komunikacija ključni v objavah na tej platformi.
(Mimogrede, knjižnice so (vsaj) za zdaj nekoliko zadržane s TikTok-om, zlasti zaradi načina obravnave zasebnosti uporabnikov. Tisti, ki pa sledijo načelu, da se je treba vključiti tam, kjer so uporabniki, zagovarjajo zlasti izobraževalne in marketinške priložnosti. Med slovenskimi knjižnicami smo na TikTok zasledili MKL in Knjižnico dr. Toneta Pretnarja. Nekaj idej, kaj početi na TikTok-u predstavlja Kelsey Bogan tudi na svojem blogu.)
Če k TikToku priključite še Instagram in v kratkih, estetskih videih ponudite zanimive, informativne, zabavne in podnaslovljene (!) vsebine, ste na dobri poti do uspeha. Na presenečenje mnogih smo izvedeli, da je Instagram v Sloveniji okrnjen, saj nimamo na voljo vseh funkcionalnosti in posodobitev, kar je izpostavila Tina Dobovšek (InstaCoach).
Postati viralen
Za viralne vsebine je značilno, da so tako zanimive ali zabavne, da jih uporabnik po spletu na različne načine posreduje svojim znancem, vsebina pa se tako eksponentno in nezadržno širi med ljudmi. Tako širjenje med ljudmi spominja na nekatere virusne bolezni, denimo na gripo, zaradi česar so viralne vsebine dobile svoje poimenovanje, zapišejo na Safe.si.
Predavatelji srečanja Dan_d so predstavili različne strategije, kako lahko vsebina postane fenomen. Spontanost in vpetost v aktualna dogajanja sta kotirali najvišje. A tudi bolj osmišljene kampanje niso manjkale. Te so vključevale predvsem načine ovrednotenja vključitve influencerjev (vplivnežev) in razumevanje (vse višjih) stroškov posameznih platform. Poleg tega pa generacijske razlike niso edino ali vodilno izhodišče, temveč je bistvena skladnost z vrednotami, ki jih posamezna ustanova ali podjetje predstavlja oz. zagovarja.
Uroš Svenšek (Agencija 101) je prikazal tri primere kampanj, ki temeljijo na 3K – kontekst, konflikt, kreativnost. Med njimi se nam je vtisnil oglas gnilega hamburgerja, o katerem so razpravljali tudi na CNN.
Javni sektor – dobre prakse, a brez finančnih virov
Med predstavitvami dobrih praks sta izstopali predvsem dve inštituciji, obe praktično brez dodatnih finančnih sredstev za upravljanje družbenih omrežij in produkcijo vsebin. Bojan Kos je predstavil FB profil Policijske uprave Kranj, ki že več kot 31 tisoč sledilcev informira, izobražuje in hkrati zabava. Posnetki so pripravljeni z mobilnim telefonom ter z veliko kreative in drznosti, kot je npr. video Pazi! Vlak!.
Izobraževalno in informativno obarvan je tudi FB profil Statističnega urada RS, ki na podlagi svojih podatkov ponujajo najrazličnejše statistične predstavitve, s katero se vključujejo v aktualna dogajanja in višajo statistično pismenost prebivalstva. Hkrati pa prebivalce seznanjajo tudi s hudomušnimi statističnimi podatki, kot je npr. ta:
Dogodek Dan_d v Ljubljani je bilo vredno videti, seveda pa se je pri vseh koristih, ki nam jih družbena omrežja zagotavljajo v zasebnem in javnem življenju, treba zavedati, da so neizmerni porabniki časa. Zato prispevek zaključujemo z močno sugestivnim in ganljivim oglasom za likerje Ruavieja o času, ki nam še preostane, da ga preživimo s svojimi bližnjimi. Vsebino oglasa lahko zaužijete v neizmernih količinah!
Prispevek so pripravile: mag. Branka Badovinac, mag. Apolonija Marolt Zupan in dr. Renata Zadravec Pešec