Didaktični pripomočki za slepe in slabovidne so dragi, malo jih je in hitro se uničijo. Ko sem v sklopu magistrskega študija Inkluzivna pedagogika poslušala predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi pri profesorici Kermaunerjevi, se je v meni vzbudila strast in zelo veliko želja pomagati tem otrokom, da se bodo lahko igrali tako kot vsi drugi. Moj prvi cilj je bil izdelati igrače za center Iris Ljubljana. Ker pa je bilo idej ogromno, sem napisala e-pošto tudi v koprski zapor in jim ponudila brezplačne delavnice. Menila sem, da bi bila ta dejavnost zanimiva za obsojence in pripornike. Zelo hitro sem dobila pozitiven odgovor in leta 2019 sem začela voditi delavnice v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper. Projekt izdelave didaktičnih igrač, iger in tipank poteka še danes.
Delavnice v letih 2019–2020
Prvo delavnico sem imela v zaporu s priporniki (to so zaprte osebe, ki jih sodišče še ni obsodilo; lahko se zgodi, da jim sodišče pripor tudi odpravi). Delavnice so potekale vsak ponedeljek od 13.30 do 14.45.
V letu 2019 in 2020 smo izdelovali tipanko “S prsti do znanja” ter igrače za slepe in slabovidne otroke (tipni Črni Peter, tipna Enka, tipne kocke, razna razvrščanja, zaporedja …).
Pred prihodom v zapor sem po e-pošti posredovala celoten spisek, kaj bom vse prinesla s seboj. Ob vstopu sem pokazala osebni dokument in pustila torbico v omarici. Pričakala me je pedagoginja in skupaj sva odšli v pisarno. Delavnice so potekale v posebnem prostoru, namenjem prostočasnim dejavnostim. Ko so ob 13.30 pazniki pripeljali pripornike, sem v uvodnem predavanju povedala, kaj bomo počeli in kako, saj smo se morali držati določenih pravil in biti pri delu zelo natančni. Delali smo v majhnih skupinah (do 10 pripornikov), ampak vedno zelo usklajeno in z veliko dobre volje.
Delavnice v letih 2020–2021
V tem obdobju smo s priporniki izdelovali igrače za center Vipava. Igrače so bile tokrat namenjene gibalno oviranim otrokom, podlage so bile lesene in ko smo igrače dokončali, smo jih še pobarvali. Izdelali smo tudi tipanko “Uganke za radovedne prstke v kar 140 izvodih.
Na delavnicah so bili navzoči ljudje različnih narodnosti: Hrvati, Srbi, Slovenci, Albanci, Gruzijci, Ukrajinci, Rusi, Turki, Afganistanci, Italijani in Španci.
Delavnice v letih 2021–2022
V tem obdobju so bili v delavnice vključeni obsojenci (to so zaprte osebe, ki jih je sodišče obsodilo na zaporno kazen, nekateri med njimi lahko imajo tudi dovoljene izhode).
Delavnice so potekale v njihovem skupnem dnevnem prostoru, izdelovali pa smo tipanko Hitri Počasne. Besedilo je napisal znani igralec Jernej Kuntner, prilagodili pa sva ga avtorica tega besedila in Aksinja Kermauner v sodelovanju s CVIU Velenje. Ker smo se odločili, da bomo naše delo nadgradili, smo to tipanko priredili ne samo za slepe in slabovidne otroke, temveč tudi za dislektike, da bi jim bilo branje lažje.
Kaj o prostovoljnem izdelovanju didaktičnih pripomočkov in učenju pravijo drugi
“Omenjene ustvarjalne delavnice neformalnega izobraževanja so ena od oblik vseživljenskega učenja v zaporih, za zaprte osebe našega zavoda so se izkazale kot pozitivne, saj so jih spodbujale h krepitvi vrednot, kot so prostovoljstvo, empatičnost, sprejemanje drugačnosti, spodbujale so jih tudi k ustvarjanju, medsebojnemu sodelovanju, dobrodošle pa so bile tudi za kvalitetno preživljanja prostega časa v zaporu. Ina Sulič je v našem zavodu dragocena zunanja sodelavka, saj s svojim pristopom deluje tudi terapevtsko in tako posredno dopolnjuje naše pedagoško delo.” (pedagoginja zapora)
“Na delavnice prihajam, ker s tem vsaj malo lahko pametno izkoristim čas, ki nam ga v priporu ne primankuje. Dober je tudi občutek, da s tem pomagamo skupnosti, ki je še posebaj ranljiva, in mislim, da bi priporniki lahko še več svojega časa posvetili takim dejavnostim. Tudi učiteljica Ina pripomore k vse večji udeležbi z zanimivimi idejami.”
“Delavnice, v katerih izdelujemo igrače, so mi všeč, ker s tem pomagamo otrokom, da se lahko normalno igrajo, s tem pa si tudi krajšamo čas v zaporu.”
“Dolazim na radionicu radi toga kaj volim pomagati potrebnima i zato što osječam potrebu biti koristan u društvu. Ina mi je ukazala koliko je važno slijepoj i slabovidnoj djeci dati priliku da uživaju u stvarima koje su nama normalne a koje shvačamo zdravo za gotovo. I sve pohvale Ini na trudu i zalaganju da olakša život djeci.”
“Tečaj italijanskega jezika se mi zdi odlična ideja, saj smo na dvojezičnem območju in ob velikem številu italijanskih zapornikov je res priročno poznati kakšno besedo oz. osnove sporazumevanja v tem jeziku. Sam sem večkrat pomislil na to, da je zdaj idealno obdobje za učenje tega jezika in hkrati bi bilo škoda, da ne bi izkoristili tega, dokler smo v tem okolju. Sam sem zelo hvaležen za to priložnost in upam, da bo trajal tečaj čim dlje, saj bi se res rad naučil čim več. Sami tečaji so zelo prijetni, brez stresa in jih z veseljem obiskujem. Predavateljica je prijetna in poskrbi za dobro vzdušje.”
“Z učenjem italijanskega jezika sem zadovoljen. Profesorica dobro razloži, tako da si ni težko zapomniti snovi. Prav tako smo dobili gradivo za učenje. Profesorica je tudi zelo prijazna in strokovna, tako da sem z veseljem obiskoval tečaj.”
“Na tečaju italijanščine je zmeraj bilo zabavno in veselo. Dobili smo tudi domače naloge in naslednjič smo pisali test, bilo je resnično zabavno. Profesorica Ina je prav prijetna in vedno dobre volje, pa tudi zabavna je.”
“Prvi dan kada sam došao da učim italijanski činilo mi se teško ali vremenom i uz pomoč učiteljice lako sam svladao gradivo. Moje iskreno mišljenje da treba više ovakih predavanja ali moje mišljenje da je ovo učenje italijanskog veoma poučno i koristno. Hvala vam na ovaj prilici što mogu da naučim nešto novo. Hvala još jednom od srca na divnoj prilici za obrazovanje.”
“La dottoressa Sulič e’ stata presente e paziente e mi ha aiutato a superare, oltre tutto, quei muri psicologici, che durante la carcerazione, inevitabilmente, sembrano sempre piu’ invalcabili ed insopportabili. Umanamente insopportabili. Un attivita’ che, personalmente, mi ha molto colpito, emozionato.”.
Kaj o prostovoljstvu v zaporu Koper mislim jaz
Sem oseba, ki ne obsoja, ker razume, da ima vsak svojo zgodbo in vsak nosi svoje čevlje. Nikoli nisem imela nobenih predsodkov, želela sem samo prinesti malo veselja in narisati kakšen nasmeh na obraz zaprtim osebam.
Na začetku sem imela manjši problem zaradi utesnjenosti, saj se je bilo treba privaditi, da si v zaprtem prostoru, da so okna oblepljena z mlečno folijo in skoznje ne vidiš zunanjega sveta. Ampak tudi ta občutek je hitro minil.
S priporniki in obsojenci sem se vedno imela lepo, vedno so bili zelo poslušni, izdelali so izjemne stvari in veliko smo se tudi nasmejali in zabavali. Na neki način so postali del mojega sveta. Poleti 2022 sem imela tudi tečaj italijanskega jezika za obsojence. Vsi so zelo aktivno sodelovali, imeli so tudi domače naloge in pisali smo teste, bilo je skratka kot v šoli. Menim, da so take delavnice zelo koristne, spodbujajo teamsko delo in vsi se naučijo nekaj novega.
Sodelovanje z Zavodom za prestajanje kazni zapora Koper bi rada nadaljevala, saj je druženje z zaprtimi osebami ogromno doprineslo k moji osebni rasti, prav tako izjemno pa je bilo sodelovanje s psihologinjo in pedagoginjo, vedno sta bili pripravljeni pomagati, vedno na voljo in vedno zelo prijazni.
Rada bi poudarila, da je sodelovanje pri mojih projektih prostovoljno, da izdelujemo igrače in tipanke s prostovoljnimi prispevki, da moje učiteljice in učitelji ter zaprte osebe izdelujejo igrače v svojem prostem času. Vse igrače in tipanke podarimo. Velika zahvala vsem, ki pripomorejo, da je ta projekt še vedno živ in aktualen.
Prispevek pripravila: Ina Sulič, OŠ Pier Paolo Vergerio il Vecchio v Kopru
Avtorica se predstavi: Sem Ina Sulič, magistrica profesorica zgodnjega učenja ter inkluzivne pedagogike, zaposlena na italijanski osnovni šoli Pier Paolo Vergerio il Vecchio v Kopru kot inkluzivni pedagog.
Od nekdaj me je zanimalo in navduševalo delo z otroki s posebnimi potrebami, zame je bilo to poslanstvo. Po uspešno zaključenem magistrskem študiju o zgodnjem učenju sem se vpisala leta 2013 na magistrski študij Inkluzivna pedagogika. V sklopu učnega programa smo imeli tudi predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi pri predavateljici izr. prof. dr. Aksinji Kermauner. Ta svet me je vedno zelo zanimal in profesorica je v meni vzbudila strast in zelo veliko željo pomagati tem otrokom, da se bodo lahko igrali tako kot vsi drugi. Tako je začela moja pot izdelave iger, igrač in tipank za slepe in slabovidne otroke.