V San Diegu (Kalifornija) sta od 27. junija do 2. julija 2024 potekali 143. letna konferenca in razstava Združenja ameriških knjižnic (ALA 2024). Zbralo se je prek 13.500 sodelujočih knjižničarjev, avtorjev, založnikov in drugih strokovnjakov z raznih področij in različnih koncev sveta. Na razstavišču je bilo prisotnih več kot 600 razstavljavcev, ki so predstavljali novosti s področja knjižničarstva.
Organiziranih je bilo več kot 175 predavanj, predstavitev in delavnic. Na številnih je bilo v razpravo vključeno tudi občinstvo. Na osmih predstavitvah se je predstavilo 125 avtorjev, poleg tega pa so na razstavišču organizirali tudi 850 individualnih uric avtogramov. Na ločenem razstavišču je bilo predstavljenih več kot 360 plakatov z različnimi temami, ki so se dnevno menjali. V nadaljevanju bom povzel nekaj predavanj na temo umetne inteligence ter informacijske in podatkovne pismenosti.
Preoblikovanje knjižničnih storitev z izkoriščanjem potenciala umetne inteligence in ChatGPT
Predavatelji Melissa S. Del Castillo, Rebecca J. Bakker in Christopher M. Jimenez so predstavili celostno strategijo vodenega vrednotenja vloge umetne inteligence v raziskovalnih procesih na osnovi informacijske pismenosti. Knjižnične storitve bi lahko v prihodnje izboljšali z uporabo umetne inteligence (UI) in izkoriščanjem potenciala strojnega učenja. Pri vključevanju UI v delovne procese se pojavi veliko novih izzivov. Za njihovo uspešno reševanje sta zelo pomembna povezovanje in sodelovanje vseh vpletenih.
Kot primer je bilo izpostavljeno uvajanje uporabe UI na univerzah, kjer se lahko pojavi odpor predavateljev. Mnogi menijo, da lahko študentje te nove tehnologije uporabljajo zlonamerno kot pripomoček za goljufanje. V vse procese uvajanja UI ter usposabljanja in opismenjevanja na področju UI je treba vključiti vse dele univerze, ki jih to zadeva. Strategija poučevanja s področij informacijske pismenosti in UI temelji na treh glavnih konceptih. To so: zmožnost oziroma razvoj kompetenc za razumevanje UI, temu sledi kritično vrednotenje in resen premislek pri uporabi orodij, to pa pripomore k učinkoviti in etični uporabi orodij za doseganje ciljev. Povedano drugače: Ljudi, ki bodo UI uporabljali, je treba naučiti, kako UI deluje, kako UI ustreza raziskovalnim procesom in kako lahko UI uporabljajo. Vsi trije koncepti spodbujajo uporabo UI pri raziskovanju in črpanju navdiha, vendar hkrati opozarjajo na pazljivost pri rabi. Na orodja UI, ki bi bila edini vir za kakršne koli projekte, se ni dobro povsem zanašati. Je pa UI lahko dober pomočnik pri opravljanju rutinskega dela v knjižnicah. GENAI (generativna UI) lahko lajša in optimizira delovne procese, kot so samodejno prepoznavanje govora, prepoznavanje obrazov pri uporabi digitalnih arhivov, generiranje objav na različnih socialnih platformah za promocijo raznih digitalnih vsebin, pridobivanje informacij za digitalne repozitorije in še marsikaj drugega. Za lažje vključevanje orodij UI v delovne procese in njihovo uporabo je treba zagotoviti možnosti informiranja zaposlenih in njihovih nadrejenih ter spodbujati zanimanje. Za začetek je ključno vzpostaviti interesno skupino, pri čemer so lahko ključne osebe znotraj ustanove, ki so se na svojem področju delovanja že srečale z uporabe UI ali pa jih ta tematika zanima. Predvsem je treba začeti govoriti o UI in se tudi srečati s kakšnimi preprostimi primeri uporabe. Z uporabo prosto dostopnih UI-orodij se lahko napiše povzetek članka ali kreira slika, s čimer se vzbudi zanimanje zaposlenih. Pomembno si je na začetku zastaviti cilje, ki jih je treba spremljati ter preverjati in kontrolirati njihov razvoj, lahko pa se ti cilji tudi prilagajajo.
Ustvarjanje vsebin o generativni UI za študente
Shelby Hallman, Renee Romero in Hannah Sutherland so poudarili pomen informiranja in dostopanja do vsebin o UI. V času hitrega vzpona generativne UI so zaposleni knjižnice na Univerzi Kalifornije (University of California) v Los Angelesu sestavili delovno skupino v zvezi s to temo. Njena naloga je ugotoviti, kako dobro študentje poznajo, razumejo in uporabljajo orodja UI pri izobraževanju in v osebnem življenju. Zanimalo jih je, kje so se z njimi do zdaj že srečali in kakšne so njihove izkušnje. Želeli so ugotoviti, kako na vse skupaj vplivajo okolje, iz katerega prihajajo, in njihove zmožnosti dostopanja do teh orodij in tehnologij. Predstavili so razvoj virov informacij, s katerimi pomagajo študentom pri spoznavanju in uporabi UI. Sodelujejo pri različnih projektih, v okviru katerih prek anketnih vprašalnikov zbirajo in analizirajo podatke o trenutni uporabi UI. Glavne teme teh anket so nivo zavedanja o UI, izkušnje z njo, orodja, ki se uporabljajo, in nivo zaupanja v UI. Sodelovali so pri pripravi interaktivnega vodnika o etični uporabi orodij UI pri študiju in pri izdelavi vodnika po različnih orodjih UI. Pripravljajo razne splošne delavnice na temo UI in tudi specifično delavnico na temo uporabe UI pri knjižničnem poučevanju. Več o njihovem delu v zvezi z UI-orodji in njihovo rabo si lahko preberemo na njihovem spletnem mestu Artificial Intelligence (AI) Tools and Academic Use. Predstavili so tudi svojo prosto dostopno spletno vadnico WI&RE’s Introduction to AI Chatbots, namenjeno vsem, ki želijo izvedeti več o UI, in tistim, ki želijo o UI poučevati (slika 1).
Pri pripravi virov za vključevanje UI, ki so namenjeni študentom, je treba študente vključiti v procese izdelave, saj si bodo le tako lahko ustvarili jasno sliko, kaj bi radi dosegli. Uporabiti je treba tisto, kar je na voljo, delovati je treba v okvirih zmožnosti. Veliko časa je treba posvetiti komunikaciji in vodenju projekta. Vzpostaviti je treba razvojne procese in komunikacijske kanale ter zastaviti jasno strukturo projekta.
Knjižnice, zaposleni in generativna UI (razprava)
Peter Musser je vodil odrto razpravo na temo uporabe UI v knjižnicah. Poleg občinstva so sodelovali in odgovarjali na vprašanja zlasti Trevor Watkins, Bohyun Kim in Yinlin Chen. Najprej so predstavili svoje izkušnje, kako je osebje v knjižnicah in z njimi povezanih ustanovah pristopilo h generativni umetni inteligenci (GenAI), kaj jih je motiviralo, da so sploh začeli razmišljati o uporabi GenAI, in kaj, da so jo kasneje začeli tudi uporabljati, pa tudi, kako GenAI zdaj vpliva na različne storitve, ki jih ponujajo njihove knjižnice. Poudarili so potrebo po opismenjevanju zaposlenih kadrov na področju UI. Razprava je tekla tudi o razvoju in sprejemanju politik o umetni inteligenci ter njenem vplivu na vsakodnevno delo in na skupnosti. Predstavili so tudi nekaj dobrih praks uporabe orodij GenAI in pozvali k seznanjanju z njimi in njihovi uporabi, za kar so podali tudi nekaj različnih prosto dostopnih učnih virov. To so:
Raba UI v knjižnicah in podjetjih
Sposobnost učinkovite in etične uporabe UI-tehnologij postaja bistvena veščina digitalne pismenosti tudi za knjižničarje. Andy Spackman in Peter Z. McKay sta predstavila vsakodnevno rabo UI-orodij v izobraževanju in pri delu knjižničarjev. Za orodja (kot so Gemini, Copilot in ChatGPT), ki jih uporabljajo knjižničarji, so v sistemu univerzitetnih knjižnic George A. Smathers Libraries na Univerzi na Floridi (University of Florida) pripravili spletno dostopno bazo znanja AI Cheat Sheet (slika 2). Govorila sta o vključevanju UI, izkušnjah študentov ter pismenosti na področju UI in njeni etični rabi. Na Univerzi so izvedli poizkus, pri katerem so sodelovali študenti. Študenti so morali za nalogo napisati pismo najemodajalcu najprej sami, nato pa še z uporabo generativnega UI-orodja. Ugotovili so, da so ljudje glede razumevanja svojega občinstva veliko spretnejši od UI. Prav tako so ljudje boljši pri predvidevanju, kaj bi lahko bilo, UI pa pokaže svoj potencial pri izboljšavi stvari, ki že obstajajo. Zavedati se moramo, da lahko UI v veliki meri spremeni načine poučevanja, učenje in vrste komuniciranja. Zelo se bo razširilo pisanje ob pomoči UI, kar ni nujno slabo, saj je takšno pisanje lahko zelo učinkovito. Ljudje pa se bomo morali naučiti nove spretnosti s področja UI-pismenosti in njene rabe. Sturgeonov zakon (90% of everything is crap) v prevodu pravi, da je 90 odstotkov vsega sranje, mi pa UI učimo vsega, zato bo kritično sprejemanje vsebin v prihodnje zelo pomembno.
Eduardo Velasquez je predstavil vpliv novih UI-tehnologij na področju San Diega na zaposlovanje in delovno silo. V raznih industrijskih panogah se je pojavilo veliko povpraševanje po novih kadrih z znanji s področij strojnega učenja in UI. Nove UI-tehnologije in zmožnosti strojnega učenja ustvarjajo nova delovna mesta. Prihodnost bo zaznamovana z računalniško podprto avtomatizacijo, ki bo simulirala ali pa podpirala človeške odločitve. Že zdaj se UI in strojno učenje v veliki meri pojavljata in uporabljata pri našem delu in v prostem času. V San Diegu naj bi bilo že vsako četrto podjetje do neke mere povezano s tem. Spodnja prosojnica (slika 3) prikazuje različne sfere delovanja UI in strojnega učenja in njuno prepletanje z drugimi sodobnimi tehnologijami.
Delovanje knjižnic v bližnji prihodnosti (razprava)
Sandra Hirsh, Joseph Janes, Joyce Kasman Valenza, Stacey A. Aldrich in Jason Griffey so predstavili videnje delovanja knjižnic v bližnji prihodnosti. Pravijo, da so knjižnice ključna središča v naših skupnostih, ki nam zagotavljajo zelo pomemben dostop do informacij. S spreminjanjem oblik ponujanja informacij so se knjižnice nenehno razvijale in prilagajale, da bi zadostile in sledile tem spremembam. Velik bum je predstavljal pojav spleta, ki je prinesel možnosti novih načinov iskanja in ponujanja informacij. Razpravljali so o tem, kakšne servise bodo knjižnice ponujale v prihodnje in s kakšnimi novimi izzivi se bodo knjižničarji srečevali v bližnji prihodnosti. Svoja videnja so skupaj še z nekaterimi avtorji strnili v knjigi Library 2035: Imagining the Next Generation of Libraries.
Razvoj podatkovne pismenosti in kritično obravnavanje podatkov
Predavatelji Yu-Hui Chen, Parvaneh Abbaspour, Abebe Rorissa, Rachel Fleming-May in Wade Bishop so v obliki pogovora poskušali odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj, ki se porajajo v zvezi s podatki in podatkovno pismenostjo. Podatkovno pismenost so opisali kot védenje o tem, kaj je kaj, kaj je kje, kako je prišlo tja in kako dostopamo do tega. Sprejemanje odločitev na podlagi dokazov se opira na zanesljive, veljavne in nepristranske raziskovalne podatke v kvalitativni in kvantitativni obliki. Podatkovna pismenost, ki zajema različne načine zbiranja podatkov, analize, interpretacije in oblikovanja veljavnih zaključkov, je ključna za oceno kakovosti podatkov. Moramo se zavedati, da so v podatkih prisotne različne vrste pristranskosti, ki jih je treba znati prepoznati in se soočiti z njimi. Vendar uporabnikom velikokrat manjkajo podatkovna pismenost in orodja za kritično obravnavo podatkov. Zato bi strokovni delavci knjižnic morali znati uporabnike opremiti z veščinami za razlikovanje med zanesljivimi podatki in zavajajočimi informacijami, poznati bi morali ključne pristope h kritični podatkovni pismenosti. Med knjižničnimi strokovnimi uslužbenci si želijo dvigniti ozaveščenost o razumevanju večplastnosti odnosa med kakovostjo podatkov, celovitostjo, pristranskostjo, vključenostjo in etiko. Uporabnike moramo spodbujati h kritičnemu odnosu do podatkov, virov, metodologij in do morebitnih prisotnosti pristranskosti. Zelo pomembno je vključujoče zbiranje in predstavitev podatkov, s čimer zajamemo čim več možnih virov, brez izločanja, in zagotovimo njihovo raznolikost in enakomerno zastopanost.
Knjižnice v naslednjih 10 letih skozi oči UI
Tokratni zaključek bomo podali z uporabo UI-orodij. Zanimalo nas je, kako ta orodja vidijo knjižnice v naslednjih desetih letih. Orodjem Gemini, ChatGPT in Copilot smo podali zahtevo “Write an article that is two paragraphs long on how you see libraries in the next 10 years, without subtitles in Slovenian language”.
Rezultati so predstavljeni v spodnjih slikah.
Prispevek pripravil: Stanislav Pavlič