Valvasorjeva knjižnica Krško, ki opravlja knjižnično dejavnost za Mestno občino Krško in Občino Kostanjevica na Krki, je ena manjših od 58 splošnih knjižnic v Sloveniji. Nekoliko nepričakovano se je znašla med najboljšimi knjižnicami na svetu. Ob upoštevanju 28.000 prebivalcev obeh občin in območja Posavke potujoče knjižnice, ki je zasnovana še z občinami Brežice, Sevnica in Radeče, je to skupaj 70.000 prebivalcev. To so številke, s katerimi smo leta 2023 odšli v Rotterdam in se postavili ob bok veliko večjim knjižnicam iz Barcelone, Sidneyja in Šanghaja, kjer se število prebivalcev izraža v milijonih.
Zgodba o poti
Leta 2023 se je Valvasorjeva knjižnica uspešno potegovala za naziv Splošna knjižnica leta, ki ga podeljuje Mednarodna zveza knjižničarskih društev in ustanov (IFLA) v sodelovanju s podjetjem Systematic (IFLA/Systematic Public Library of the Year Award). Podelitev naziva je potekala na svetovnem kongresu IFLA WLIC 2023 v Rotterdamu.
Valvasorjeva knjižnica je začela delovati že leta 1965. Leta 1988 se je preselila v kapucinski samostan, ki že vse od svoje ustanovitve daljnega leta 1640 uteleša prostor učenosti. Žal prostori samostana sčasoma niso več zadostovali sodobnim strokovnim potrebam, posebej pereča je bila prostorska stiska. Po dolgoletnih prizadevanjih se je v letu 2022 z otvoritvijo novih prostorov končno uresničila dolgoletna želja zagotoviti ustrezne prostore za izvajanje knjižnične dejavnosti osrednje krške knjižnice.
Pot do novih prostorov so zaznamovali nekateri pomembni mejniki. Že leta 2005 je bilo sklenjeno, da knjižnica ostane v starem mestnem jedru. Nekaj več kot desetletje kasneje, tj. leta 2016, je Zavod za varstvo kulturne dediščine dovolil gradnjo prizidka ob samostanu. Leta 2019 je bila izbrana projektantka Vera Klepej Turnšek iz arhitekturnega biroja Arhivitae, d. o. o., ki se ji je kmalu pridružil tudi sodelavec Tadej Dobrajc. Oba arhitekta sta se zavedala, kaj pomeni postaviti prizidek k samostanu v starem, spomeniško zaščitenem mestnem jedru, pa tudi, da ne bo preprosto umestiti nove zgradbe, v kateri se bo prepletala sodobnost s tradicionalnimi elementi, in ob tem ne zmanjšati veličine samostanske zgradbe.
Glede na to, kar smo doživeli na kongresu v Rotterdamu in kar so nam povedali kolegi knjižničarji, pa tudi, kar so o nas zapisali, bi lahko dejali, da je knjižničarje iz različnih delov sveta prepričala naša zgodba o poti do nove knjižnice. Med drugim so bili zanimivi selitev s pomočjo žive verige, s katero smo si zagotovili podporo lokalne skupnosti, opis naše knjižnice, film z otvoritve in prikaz življenja v knjižnici ter povezanost tradicije samostana s sodobnimi arhitekturnimi rešitvami. Naša sicer dolga pot do nove knjižnice je bila zgodba, ki je vodila do izbora v družbo še treh veličastnih knjižnic.
Pot v svet
Ideja za prijavo na razpis Splošna knjižnica leta 2023, na katerega se lahko prijavijo knjižnice, ki so bile na novo zgrajene ali pri katerih je bil zgrajen večji prizidek v letu 2022, je prišla od zunaj. Za nas je bila nova zgradba presežek v vseh smislih, vendar smo potrebovali spodbudo obiskovalcev različnih strok in kolegov knjižničarjev, ki so ob obiskih večkrat izrazili svoje občudovanje in na glas razmišljali o tem, da bi zgradba morala dobiti kakšno nagrado. Ko je s posebnim navdušenjem to ob obisku dejal tudi arhitekt iz Nemčije, smo se s sodelavci odločili, da se prijavimo na Iflin razpis.
Razpis je bil objavljen v februarju 2023 in je bil odprt do 23. aprila 2023. Pregledali smo pogoje razpisa, ki se na prvi pogled niso zdeli zelo zahtevni. Prijavo smo pripravili v angleščini, za vsako točko smo lahko napisali zgolj do 250 besed, tako da je bil poseben izziv, kako bistvo povedati v tako kratkem zapisu. Prav tako je bil pomemben nabor fotografij, ki so prikazale arhitekturne, estetske in funkcionalne prvine naše knjižnice, saj smo se zavedali dejstva, da komisija naše knjižnice ne bo videla v živo. Pripravljeno gradivo, ki smo ga poslali na razpis, je obsegalo fotografije notranjosti in zunanjosti, tloris obeh etaž z vso opremo, načrt zunanjosti, umeščenost knjižnice v prostor, prereze prostorov in kratek filmček z otvoritve. Vse poslano gradivo je moralo biti dostopno na povezavi od aprila do 1. 9. 2023, urejene so morale biti tudi avtorske pravice.
Že dalj časa smo ugotavljali, da je naša spletna stran zastarela, zato smo oblikovali delovno skupino in vzporedno s pripravo prijave izdelali novo spletno stran, ki je dostopna tudi v angleškem jeziku, saj smo se zavedali, da se bo obisk le-te po prijavi povečal tudi iz tujine.
Junija nas je razveselilo elektronsko sporočilo, da smo se med šestnajstimi prijavljenimi knjižnicami uvrstili med štiri najboljše knjižnice na svetu, zgrajene v letu 2022.
Strokovna žirija je prijavljene knjižnice ocenjevala po sedmih kriterijih. Veseli smo bili glavnega sporočila žirije, ki je prepoznala, da je naša knjižnica domiselno in s premislekom umeščena v lokalno okolico. Knjižnica s svojo obliko in posameznimi vsebinami tudi sama predstavlja kulturno dediščino starega mestnega jedra. V pogovoru smo izvedeli tudi, da je ta »veličastna« zgradba zgrajena z malo denarja (op. p.: s tem se v Krškem zagotovo ne bi strinjali), predvsem pa so v naši knjižnici prepoznali »dragulj«, saj je s svojo zasnovo najbolje pokazala, da je grajena za ljudi, poleg tega med vsemi štirimi predstavljenimi knjižnicami najbolj izžareva toplino.
Podelitev nagrade Splošna knjižnica leta 2023 je bila že prvi dan Iflinega kongresa. Za nas je bila to posebna priložnost, da se lahko predstavimo pred zelo raznoliko strokovno javnostjo. Kljub dejstvu, da smo bili v družbi eminentnih knjižnic, je v nas vseskozi tlela tiha želja po zmagi.
Člani strokovne žirije so bili strokovnjaki s področij knjižničarstva in arhitekture. Šestnajst prispelih prijav iz enajstih držav so ocenjevali na osnovi naslednjih kriterijev: povezanost arhitekture z okolico in lokalno kulturo, funkcionalnost arhitekture, prilagodljivost prostorov, trajnostna naravnanost, sodelovanje v procesih učenja in socialne vključenosti, digitalne in tehnične rešitve ter kako knjižnica sledi ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov in globalni viziji Ifle.
Arhitektura in umestitev nove stavbe Valvasorjeve knjižnice Krško v staro mestno jedro, kjer veljajo posebni kulturnovarstveni pogoji, ni bila enostavna, saj je bilo treba v vseh fazah upoštevati zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Umestitev nove zgradbe uspešno povezuje zgodovinsko podobo mesta, reko Savo in zeleno okolico mestnega parka.
Valovita zasnova zgradbe, ki ponazarja reko Savo in posavske hribe, trajnostna zelena streha, igriva okna, zložena kot knjige, atrij kot svetlobno središče knjižnice, ki vzpostavlja spominsko povezavo z zgodovinskim atrijem samostana, so le nekatere rešitve, povezane z mestom, lokalno skupnostjo in okolico, kjer je zgradba umeščena. Odprti prostori in prostori za druženje služijo kot »dnevna soba« z odprtim dostopom za vse in prostor za tkanje vezi v lokalni skupnosti.
Posamezni prostori so sicer v osnovi namenjeni določenim starostnim skupinam (otroci, mladina, odrasli), vendar jih je večina prilagodljivih za izvedbo različnih dejavnosti. Tako se pravljična soba lahko spremeni v prostor za delavnice in prireditve, časopisna čitalnica je hkrati razstavna galerija ali prireditveni prostor, bralni kotiček lahko postane prostor za krajši sestanek ali za pogovor med prijatelji.
Knjižnica sledi načelom trajnosti, saj je zgrajena kot skoraj ničenergijska zgradba. Pri gradnji so bili uporabljeni ekološko prijazni materiali. Knjižnica deluje s centralnim nadzornim sistemom, ki upravlja podsisteme za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in razsvetljavo. S tem je zagotovljeno optimalno delovanje za udobno počutje.
Svoje programe in dejavnosti knjižnica pripravlja sama in v sodelovanju s posamezniki, društvi, institucijami iz lokalnega okolja in širše. Knjižnica ponuja učne prostore za individualno in skupinsko delo. Pri tem se osredotoča na raznolikost, vključenost in vsebino, s čimer želi vsakemu uporabniku zagotoviti, da se počuti dobrodošlo.
Pri načrtovanju smo veliko razmišljanja namenili digitalnim in tehničnim rešitvam. Prvi v Sloveniji omogočamo vračanje gradiva na pametnih policah in izposojo prenosnih računalnikov za uporabo v knjižnici. Ob tem smo razvili aplikacijo za info ekrane, na katerih obiskovalci dobijo informacije o novostih in prireditvah, lahko pa tudi rešijo anketo ali kviz. Ponujamo 24-urno vračanje gradiva na knjigomatu in 24-urni prevzem gradiva na paketomatu zunaj knjižnice. Prostor je opremljen z indukcijskimi zankami. V knjižnici je na voljo tudi brezžičen digitalni dostop.
Že vrsto let sledimo ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov in globalni viziji Ifle z zagotavljanjem brezplačnega dostopa do interneta ter z izvedbo dogodkov, delavnic in izobraževanj na temo različnih pismenosti, zdravja, okolja itd., pa tudi z zbiranjem, ohranjanjem in promocijo kulturne dediščine.
Knjižnica je varen prostor za vse, torej tudi za ranljive skupine, invalide, osebe z motnjami v razvoju itd. S spodbujanjem izobraževanja, enakosti spolov in trajnosti se zavzemamo za gradnjo boljše prihodnosti za vse.
Tehnološke rešitve v Valvasorjevi knjižnici Krško – dostopnost sodobnosti
V Valvasorjevi knjižnici Krško se zavedamo, da sta digitalizacija in uporaba tehnologije ključnega pomena za izboljšanje uporabniške izkušnje in lažjo dostopnost knjižničnih storitev. Z namenom olajšanja uporabe knjižnice smo pri oblikovanju novega prostora vključili sodobne tehnološke rešitve, ki omogočajo enostavno navigacijo po knjižnici ter dostop do informacij in storitev tudi zunaj delovnega časa. Tehnologija lahko uporabnikom omogoča izkušnje, ki presegajo tradicionalne knjižnične storitve, posledično pa lahko knjižnica postane še privlačnejši in priročnejši vir za skupnost.
Interaktivni informacijski zasloni
Nova knjižnica ima dva vhoda in na podlagi tega so bile ob projektiranju zamišljene tudi tehnološke rešitve, ki bi uporabnikom olajšale uporabo knjižnice. Pri obeh vhodih sta postavljena interaktivna informacijska zaslona, ki uporabnikom omogočata lažjo orientacijo v knjižnici. Upravljanje informacijskih zaslonov poteka prek posebne spletne aplikacije. Na tlorisu knjižnice omogočata izbor posameznih točk in območij, za katere uporabnik ob dotiku zaslona pridobi informacije. Lahko pa posamezne točke in območja izbere na seznamu, nato pa se mu ustrezno prikažejo na načrtu. Poleg tlorisa knjižnice in vseh osnovnih informacij o delovnih časih ter enotah knjižnice so na zaslonih na voljo tudi zadnje izpostavljene novice in aktualni dogodki. Zasloni dodatno spodbujajo interakcijo in povratne informacije prek anket. V prihodnosti bi radi vsaj en zaslon nadgradili, da bi omogočal igranje poučnih interaktivnih kvizov in druge vsebine, prilagojene mlajšim uporabnikom. Zaradi posebne arhitekturne zasnove knjižnice in posebne razporeditve polic se zaenkrat še nismo odločili za uvedbo in integracijo aplikacije Lokator gradiva, ki jo je razvil IZUM. Ta bi sicer pomenila dobrodošlo dopolnitev za uporabnike, ki si želijo knjižnico uporabljati čim bolj samostojno, vendar je glede na specifičnosti našega prostora njegova implementacija težje izvedljiva. Naša želja je, da bi Lokator v prihodnosti omogočal uvoz že pripravljenih DWG-datotek, s katerimi nekatere knjižnice razpolagajo, vsekakor pa nove knjižnice, in bi tako poenostavili njegovo uvedbo.
RFID-naprave
Samopostrežne naprave, ki uporabljajo tehnologijo radiofrekvenčne identifikacije (RFID), so v knjižnicah že dobro poznane. Njihova prednost je predvsem v tem, da povečujejo dostopnost knjižnice, razbremenijo zaposlene in spodbujajo samostojnost uporabnikov. Izposoja in vračanje gradiva sta možna le pri izposojevalnem pultu ob glavnem vhodu v knjižnico, zato so bile ob stranskem vhodu postavljene pametne police za vračanje gradiva. Gre za (po naših informacijah) prvo takšno rešitev v Sloveniji, ki uporabnikom omogoča vračanje gradiva že takoj pri vhodu, brez nepotrebnega nošenja gradiva k izposojevalnemu pultu ter lažje gibanje in izbiro gradiva za izposojo. Postopek vračanja je nadvse preprost. Uporabnik z dotikom zaslona sproži postopek, nato pa gradivo položi na police, opremljene z RFID-antenami, in na zaslonu spremlja uspešnost procesa vračanja vsakega izvoda gradiva. Za vračilo ni potrebna identifikacija s člansko izkaznico. Police ob vračilu gradiva s posebnim statusom (rezervirano, izgubljeno, založeno …) opozorijo uporabnika in hkrati pošljejo obvestilo zaposlenim knjižnice, da je na policah gradivo, ki mu je treba urediti status ali ga dati v nadaljnjo obravnavo. Ob policah je knjigomat za izposojo in podaljšanje roka izposoje gradiva. Knjigomat ima možnost nastavitve po višini in tako omogoča prilagodljivo uporabo otrokom, odraslim in gibalno oviranim osebam. Uporabnik se na knjigomatu identificira s črtno kodo na izkaznici ali s črtno kodo v aplikaciji mCOBISS. Zaradi možnosti zlorab postaja tak način identifikacije problematičen, zato bo v prihodnosti takšne naprave treba nadgraditi, bodisi z uporabo dvofaktorske avtentikacije, ki ni najbolj prijazna do uporabnikov, bodisi z uporabo RFID-izkaznic ali aplikacije na telefonu, ki bi omogočala avtentikacijo prek NFC-ja. V prihodnosti bi želeli funkcionalnosti knjigomata nadgraditi še s POS-terminalom.
V vetrolovu glavnega vhoda v knjižnico je 24-urni knjigomat za vračilo gradiva, ki ima štiri mesta za razvrščanje. V času odprtosti je prosto dostopen, v času zaprtosti knjižnice pa je dostop do njega mogoč z odpiranjem vrat vetrolova na osnovi identifikacije gradiva. Namen je bil namreč, da imajo uporabniki možnost vračanja gradiva brez uporabe članske izkaznice. RFID- čitalec na vratih prepozna gradivo knjižnice na podlagi sigle, ki je poleg inventarne številke gradiva zapisana na RFID-nalepki. Za dodatno varnost je knjigomat opremljen še z loputo, ki se prav tako odpre na podlagi identifikacije gradiva na osnovi podatka o sigli. Poleg vračanja knjigomat članu omogoča preverjanje stanja in podaljšanje gradiva. To pomeni, da lahko člani takoj po vračilu preverijo stanje na svojem računu in morebitno gradivo, ki ga imajo še doma, tudi podaljšajo. Gradivo, ki ima poseben status, se razvršča posebej, naprava o tem gradivu obvesti tudi osebje knjižnice.
Vse naprave sledijo arhitekturni zasnovi prostora, njihovi grafični uporabniški vmesniki so poenoteni s celostno grafično podobo knjižnice. To uporabnikom omogoča lažje rokovanje, poleg tega izboljša tudi estetsko izkušnjo uporabe samopostrežnih naprav.
Zanimiva in nepogrešljiva je rešitev pri varovanju gradiva, zasnovana na osnovi dodatne aplikacije. Ta knjižničarje opozori, če gre mimo varnostnih anten gradivo, ki nima odstranjene zaščite in ni izposojeno v sistemu COBISS. Rešitev z zvočnim signalom opozori knjižničarje na vseh delovnih postajah in v pojavnem oknu sporoči tudi inventarno številko, avtorja in naslov gradiva, ki je šlo skozi vrata. Zvočni alarm na varnostnih antenah je onemogočen, obveščanje tako poteka zgolj prek aplikacije na delovnih postajah. Antene na varnostnih vratih bi namreč sprožile alarm vsakokrat, ko zaznajo gradivo brez odstranjene zaščite, kar pa se na žalost dogaja večkrat. Za takšen način varovanja smo se odločili predvsem zaradi zadovoljstva uporabnikov in preprečevanja neprijetnih situacij, poleg tega pa imamo takojšnjo povratno informacijo, katero gradivo je sprožilo alarm. Tovrstna rešitev bi bila vsaj pogojno uporabna pri uvajanju aplikacije COBISS, ki bi lahko omogočila, da si uporabniki sami izposodijo gradivo v knjižnici z uporabo svojega pametnega telefona. V tem primeru bi telefon deloval kot osebni knjigomat.
Za nadzor sistema vseh RFID-naprav skrbi CNS (centralni nadzorni sistem), ki v realnem času preverja njihovo delovanje, skrbi pa tudi za beleženje prehodov uporabnikov.
Storitev, ki podaljšuje dostopnost knjižnice, je tudi 24-urni prevzem naročenega gradiva v paketnikih zunaj knjižnice. Poleg stacionarnih računalnikov in COBISS-kioskov za iskanje gradiva so uporabnikom za izposojo in delo znotraj prostorov knjižnice na voljo tudi prenosni računalniki, Wi-Fi-omrežja pa omogočajo brezžični digitalni dostop.
Zaključek
V Valvasorjevi knjižnici Krško smo veseli in ponosni na uvrstitev med štiri finaliste. Vsekakor je to veliko priznanje, vendar ob tem upamo, da bo v bližnji prihodnosti izvedena načrtovana obnova prostorov kapucinskega samostana, v katerih je krška knjižnica do lanskega leta vrsto let delovala. Z nastankom celotnega kompleksa bomo ohranili kulturno dediščino in uporabnikom ponudili nove vsebine, storitve in dejavnosti. Prav tako se veselimo večje prepoznavnosti knjižnice v lokalnem okolju in širše, saj nam bo ta omogočila nove sinergije, povezovanja in sodelovanja ter vplivala na povečanje števila obiskovalcev in članov knjižnice.
Prispevek pripravila: Matjaž Stibilj in Urška Lobnikar Paunović, Valvasorjeva knjižnica Krško