Kratko

Ste že kdaj prevzeli knjigo v paketniku na bencinskem servisu ali v veleblagovnici? Vam je knjigo že pripeljal Woltov kolesar? Prevzemno mesto je lahko povsod, kjer lahko član knjižnice prevzame rezervirano gradivo, le knjižnica ga mora omogočiti, član pa ga nato izbere.

Prevzemna mesta uporabljajo skoraj vse največje knjižnice v Sloveniji, skupaj jih je kar 43, od tega osem knjižnic ni splošnih.

V segmentu COBISS Lib/Izposoja koncept prevzemnih mest predstavlja alternativo modelu z oddelki knjižnice. Oddelki predstavljajo prostorski pogled na gradivo in izposojo gradiva z močnejšo povezavo gradiva z oddelkom, prevzemna mesta pa predstavljajo bolj funkcionalni pogled, ki je bliže željam bralcev in lajša upravljanje gradiva, kadar se to pomika tudi zunaj svojega matičnega oddelka.

V COBISS+ je mogoče za rezervacijo vsakega izvoda gradiva izbrati prevzemno mesto. Prevzemna mesta, ki so na razpolago, so odvisna od internih pravil, ki jih določi knjižnica – na voljo je vsaj eno prevzemno mesto, lahko pa izvod dobimo na vseh prevzemnih mestih ali pa le na nekaterih. Če je gradivo treba transportirati na prevzemno mesto, je morda treba za transport plačati – ali pa počakati, da bo sproščen izposojeni izvod, ki ga ni treba transportirati. Te okoliščine so v COBISS+ vidne v obliki simbola v statusu gradiva (slika 1).

Če knjižnica to omogoča, lahko vsak izvod gradiva prevzamemo na katerem koli prevzemnem mestu – prosti izvod je lahko izbran med vsemi izvodi knjižnice. Ko so vsi izvodi v knjižnici neprosti, pa lahko član na kateremkoli prevzemnem mestu dobi prvi vrnjeni izvod v knjižnici – ob rezervaciji neprostega gradiva zato član ne ve, ali bo moral za transport plačati, izbere le ceno transporta, ki jo je še pripravljen sprejeti. Množica rezervacijskih vrst, ki so sicer vezane na oddelek, se tako pri prevzemnih mestih lahko spremeni v samo eno rezervacijsko vrsto knjižnice. Transport med prevzemnimi mesti je izziv, nadzor nad rezerviranimi izvodi pa je pregleden s pomočjo statusov v rezervaciji.

Prevzemna mesta so izposojevalni pulti, čitalnice, paketniki na pročeljih ali v preddverjih knjižnic (lep primer je Knjižni čebelnjak Knjižnice Jožeta Potrča Ptuj), pošiljanje po pošti, oddelek za medknjižnično izposojo in še marsikaj. Če izposojevalni pult v vsakem oddelku določimo kot prevzemno mesto in določimo pravilo, da član v vsakem oddelku lahko prevzame le gradivo iz tega oddelka, je delovanje s prevzemnimi mesti enako tistemu brez njih, knjižnica pa ga lahko postopoma nadgrajuje po svojih željah. Velikokrat se zgodba prevzemnih mest v knjižnici začne z vpeljavo prevzema gradiva v paketnikih. Razlog za vpeljavo prevzemnih mest je lahko tudi prevzem gradiva v čitalnicah. Nekaj knjižnic, ki so množično podpirale medoddelčno izposojo, pa je uvedlo prevzemna mesta kot podporo pri prehajanju gradiva med oddelki. Prevzemna mesta za izposojo po pošti se malo uporabljajo, prevzemno mesto za medknjižnično izposojo pa predstavlja močnejšo povezavo med segmentoma Izposoja in Medknjižnična izposoja.

Prevzemno mesto, ki je paketnik, ima 32 knjižnic, vseh paketnikov je 58.

Paketniki, ki jih knjižnicam ponuja več dobaviteljev, se med seboj razlikujejo. COBISS Lib je lahko z njimi povezan prek posebne povezave ali prek protokola SIP2 (podobno kot knjigomat), ali pa informacijske povezave ni. Člani lahko v paketnikih rezervirano gradivo prevzamejo, v nekaterih izvedbah paketnikov lahko gradivo tudi vrnejo in rezervirajo paketnik za vračilo. Paketnik v COBISS Lib sporoča dogodke: ko knjižničar vstavi rezervirano gradivo v paketnik, ko član vzame rezervirano gradivo iz paketnika in ko član vstavi vrnjeno gradivo v paketnik (v nekaterih izvedbah paketnika). Na osnovi teh sporočil se spreminjajo statusi v izposoji in izvede se obveščanje uporabnika o čakajočem rezerviranem gradivu. Kljub temu lahko knjižničar rezervacije upravlja tudi ročno, če se tako odloči ali če rešuje kakšen zaplet.

Konkretno

Za upravljanje s prevzemnimi mesti smo v COBISS Lib uvedli Mesto za prevzem gradiva (Mp) in Paketnik (P), ki je vezan le na določen tip paketnika. Za vsako prevzemno mesto določimo oddelek in podlokacije, ki mu pripadajo – za njihovo zalogo je to prevzemno mesto matično. Za vsako prevzemno mesto določimo seznam prevzemnih mest, v katerih lahko član prevzame gradivo iz matičnega prevzemnega mesta – vrstni red se uredi po »bližini« prevzemnih mest. Po drugi strani pa za vsako prevzemno mesto določimo pogoje za izvode gradiva knjižnice (podatki v polju 996), ki se lahko na tem prevzemnem mestu prevzamejo. Lahko se zgodi, da je pri dodelitvi gradiva iz nekega prevzemnega mesta na voljo več izvodov, ki pa za knjižnico niso enaki (različna podlokacija, različni status). V tem primeru lahko določimo pravila v urejevalniku Mp s Pogoji za določitev najugodnejšega izvoda. Ko prevzemno mesto začasno ni v uporabi, se lahko spremeni aktivnost prevzemnega mesta in/ali se prevzemno mesto začasno odstrani iz Seznama prevzemnih mest. Urejanje vseh nastavitev za prevzemno mesto je v pristojnosti IZUM-a. Pogoji za prevzem gradiva so lahko zelo preprosti – vsako gradivo lahko prevzamemo povsod; ali zelo zapleteni – nikoli niste prepričani, ali se je gradivo ustrezno razporedilo. Pri dejanski uporabi v knjižnicah naletimo na obe skrajnosti, vseeno je nekaj več preprostih pravil, ki določajo nekaj prevzemnih mest, ki med seboj izmenjujejo gradivo.

Ko član v COBISS+ za določeno gradivo rezervira izvod gradiva za določeno prevzemno mesto (slika 2), se oddelek rezervacije določi po naslednjih pravilih: gradivo se rezervira v oddelku, kjer je locirano, če je prevzemno mesto v istem oddelku. Če je gradivo medoddelčno izposojeno s statusom B in je prevzemno mesto v matičnem oddelku, se gradivo rezervira v matičnem oddelku. Sicer se gradivo rezervira v oddelku, v katerem je locirano.

Pri rezervaciji za določeno prevzemno mesto se izbere izvod iz tistega prevzemnega mesta, ki ima v svojem Seznamu prevzemnih mest določeno prevzemno mesto, ki je najbližje; prvo in »najbližje« je matično prevzemno mesto.

Ko se vrnjeno gradivo dodeli naslednjemu članu, nastane rezervacija »o« v oddelku vračila, če oddelek prevzemnega mesta ni oddelek vračila. Sicer nastane rezervacija »w« le v primeru, če vračilo ni prek SIP2-vmesnika (knjigomat) in če je prevzemno mesto vrste Prevzem gradiva.

Za zaračunavanje dostave gradiva med oddelki se v ceniku kreirajo postavke 29 – PRE prevzem na drugi lokaciji, v lokalnem šifrantu 329 Obračun stroškov gradiva pa določimo pravila za dostavo med posameznimi prevzemnimi mesti ali skupinami in povezave do postavk cenika. Tudi tukaj velja, da so pravila lahko kompleksna, trenutno pa cenik uporabljajo štiri knjižnice s preprostimi pravili.

Spletna rezervacija je uvod v 10 % vseh izposoj, dve tretjini spletnih rezervacij je za prosto gradivo. Le 2 % spletnih rezervacij prostega gradiva pa se nanašata na gradivo, ki ni iz oddelka, kjer je prevzemno mesto. Na to vpliva več dejavnikov; prvi je ta, da ima prednost prosto gradivo iz matičnega oddelka. Zanimiv pa je podatek, da ima knjižnica, v kateri je vse gradivo knjižnice dostopno na vseh prevzemnih mestih, kar 22 % rezervacij prostega gradiva iz oddelkov, ki niso na izbranem prevzemnem mestu – rezervacij prostega gradiva je tri četrtine.

Pri 10 % spletnih rezervacij se uporablja ukaz Na prevzemno mesto, ki pomaga pri preglednosti nad tem, kje je locirano rezervirano gradivo. Tretjina gradiva je namenjena na prevzemna mesta s paketniki, le 130 izvodov na leto pa je poslanih po pošti.

Videti je, da se bomo z razvojem prevzemnih mest še ukvarjali.

Prispevek pripravil: Miro Kolarič