Ko grem v knjižnico …

Sad Book Illustrations, Royalty-Free Vector Graphics & Clip Art

Se, ko zavijete v knjižnico, kdaj vprašate, koliko ljudi jo obiskuje, koliko knjig si ob obisku izposodijo, koliko ljudi uporablja servis Moja knjižnica, katere so najbolj izposojene knjige? No, nekatera vprašanja so zagotovo povezana z dolgoletnim delom v IZUM-u, nekatera pa se človeku zlahka porodijo v glavi, ko morebiti stoji v vrsti ljudi, ki potrpežljivo čakajo pred vrati knjižnice zaradi aktualnih preventivnih ukrepov ob obisku … Hja, to je ena izmed redkih vrst, v kateri mi pravzaprav ni (bilo) težko čakati in me pogled nanjo kar razveseli.
Preberi več “Ko grem v knjižnico …”

Več podatkov zagotavlja boljšo fasetno navigacijo v COBISS+

Image result for faceted navigation Fasete so bile med najbolj pričakovanimi in obetavnimi značilnostmi tretje generacije knjižničnih katalogov, saj omogočajo nov način navigacije in omejevanje obsežnih rezultatov iskanja na manjše, bolj obvladljive skupke. Fasete se uporabljajo v vseh fazah iskalnega procesa, zlasti pri splošnih poizvedbah. Poleg tega pa ta tehnika uporabnika kataloga nikoli ne vodi v poizvedbo brez zadetkov, saj so fasete oziroma njihova vsebina vidne le, če so dejansko povezane z virom v rezultatih iskanja.

Preberi več “Več podatkov zagotavlja boljšo fasetno navigacijo v COBISS+”

Orodje za odkrivanje informacij je tudi COBISS+

Ta zapis se lahko bere kot nadaljevanje bloga z naslovom Discovery servisi – orodja za odkrivanje informacij. Takrat, leta 2017, sem svoj prispevek zaključil z napovedjo načrtovane rešitve, ki naj bi obogatila vsebinsko ponudbo servisa COBISS+ (plus.cobiss.si) in uporabnikom približala možnost iskanja relevantnih virov in literature. V decembru 2019 je bila ta rešitev že implementirana in tako je zdaj uporabnikom COBISS+ (še posebej raziskovalcem) omogočeno iskanje odprtodostopnih in licenčnih elektronskih vsebin s povezavami do gradiva.

Preberi več “Orodje za odkrivanje informacij je tudi COBISS+”

Skrbniki samostanskih knjižnic

 

Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli. Tako sva se s kolegom Srečkom Benčecem odpravila po slovenskih samostanskih knjižnicah, da bi dopolnila predstavo o njihovih zbirkah in navezala stike z ljudmi, ki zanje skrbijo. Na podlagi zbrane dokumentacije smo se maja 2006 pod okriljem Slovenske škofovske konference zbrali v slavnostni dvorani takrat še živega Betnavskega dvorca in izoblikovali apel Ministrstvu za kulturo »o vključevanju cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v sistem COBISS«.[1]

Preberi več “Skrbniki samostanskih knjižnic”