Generacija Z je pogosto opisana kot hibridna generacija, saj se je po pandemiji COVID‑19 njihovo izobraževanje, delo in vsakdanji življenjski slog trajno oblikoval med spletnim in fizičnim prostorom. Zato kombinacija fizičnega in digitalnega znanja ni kompromis, temveč standard. Podobne vzorce kažejo tudi kot potrošniki: kupujejo na spletu, a še vedno obiskujejo trgovine; uporabljajo aplikacije, a še vedno iščejo izkušnje v živo. Knjižnica zato ne tekmuje z digitalnim svetom, temveč postaja njegov sestavni del – prostor, ki hkrati nudi skupnost, podporo in hiter dostop do vsebin, tudi v digitalni obliki.

Ko govorimo o trajnostnih knjižnicah, najprej pogosto pomislimo na stavbo, porabo energije in recikliranje. Vendar je za celovitejše razumevanje trajnosti koristno, da jo obravnavamo skozi kazalnike ESG (okoljske, družbene in upravljavske vidike), ki vključujejo tudi družbeno in upravljavsko dimenzijo, ne le okoljske. Z drugimi besedami: trajnostna knjižnica ni zgolj energetsko učinkovita, temveč je tudi vključujoča, dostopna in odgovorno vodena.

To v praksi najbolje razume generacija Z, saj prav oni prinašajo nov način razmišljanja, v katerem trajnost v knjižnicah zajema veliko več kot zgolj ekologijo. Vključuje izobraževanje za trajnostni razvoj, spodbujanje družbene vključenosti, vlogo knjižnice kot zanesljivega in varnega javnega prostora ter sposobnost knjižnic, da dosežejo generacijo, katere pozornost je pogosto usmerjena v pametni telefon in digitalne vsebine. To potrjujejo tudi podatki, ki kažejo, da generacija Z knjižnice še vedno aktivno uporablja, hkrati pa vse bolj prepoznava njihovo širšo družbeno vlogo.

Po poročilu Ameriškega knjižničarskega združenja (ALA) iz leta 2024 fizične splošne knjižnice še zdaleč niso izgubile pomena. V obdobju 12 mesecev je 54 % pripadnikov generacije Z in milenijcev obiskalo fizično knjižnico, pri čemer jih je 23 % prišlo tudi, čeprav se ne opredeljujejo kot bralci (slika 2). To kaže, da je ameriškim splošnim knjižnicam uspelo oblikovati vključujoč skupnostni prostor za vse – tudi za tiste, ki prihajajo zaradi prostora, druženja, programov ali podpore, in ne izključno zaradi knjig.

Ko pogledamo konkretno navade branja in nakupa knjig, podatki poročila kažejo, da generacija Z dejansko bere in kupuje več knjig več kot milenijci. Po predstavljeni statistiki nakupa knjig na mesec glede na format so tiskane knjige pri obeh generacijah najpogosteje izbran format, sledijo e‑knjige, avdioknjige pa so na tretjem mestu (slika 3). Poleg tega podatki kažejo, da generacija Z v povprečju kupi več gradiva kot milenijci v vseh treh kategorijah: tiskanih knjigah, e‑knjigah in avdioknjigah.

Hkrati generacija Z izkazuje izrazite digitalne navade: približno polovica fizičnih obiskovalcev (52 %) uporablja tudi digitalne knjižnične zbirke, medtem ko kar 75 % meni, da je čakanje en teden ali manj na digitalno knjigo predolgo. Ti podatki jasno kažejo, da digitalne vsebine za to generacijo niso zgolj dodatna možnost, temveč ključen del njihove bralne izkušnje in načina uporabe knjižnic.

Če trajnost razumemo celostno, knjižnice niso le prostori izposoje knjig, temveč pomembna javna infrastruktura znanja in družbene stabilnosti. Okoljski vidik se kaže v učinkoviti rabi virov in prehodu na digitalne vsebine, družbeni vidik v dostopnosti, vključevanju in varnem prostoru za vse generacije, upravljavski pa v odgovornem in transparentnem vodenju javnih institucij. Generacija Z s svojimi hibridnimi navadami tako ne ogroža knjižnic, temveč jih spodbuja k razvoju v sodobne trajnostne centre znanja, ki združujejo fizično skupnost in digitalno dostopnost.

Prispevek pripravila: Teodora Marković, asistentka na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM

Viri:

American Library Association. (2024). Gen Z and Millennials: How they use public libraries. American Library Association.