Septembra sem med svojim potovanjem v Rigo obiskala tudi eno največjih knjižnic na Baltiku – Nacionalno knjižnico Latvije. Ustanovljena je bila leta 1919, torej leto po razglasitvi neodvisne Republike Latvije. Njen prvi vodja je bil knjižničar Jānis Misiņš, utemeljitelj latvijske znanstvene bibliografije. Pod njegovim vodstvom je zbirka že leta 1920 štela več kot 250.000 zvezkov. Ker je zakon vsakemu založniku v državi nalagal, da knjižnici odda en izvod svojih del, je ta do leta 1940 narasla na skoraj dva milijona enot. Sledilo je turbulentno obdobje nemške in nato sovjetske okupacije med drugo svetovno vojno in po njej, šele ponovna osamosvojitev Latvije leta 1991 pa je knjižnici odprla pot do stavbe, v kateri domuje danes (Latvijas Nacionālā bibliotēka, b. d.).
Leta 1991 je natečaj za novo stavbo dobil Gunārs Birkerts, latvijsko-ameriški arhitekt, ki je pred tem zasnoval že Federalno rezervno banko v Minneapolisu in Muzej sodobne umetnosti v Houstonu. Gradnja se je zaradi finančnih težav vlekla skoraj dve desetletji: gradbena dela so se začela šele konec leta 2010, stavba, vredna okoli 216 milijonov evrov in z več kot 40.000 kvadratnih metrov uporabne površine, pa je bila slovesno odprta avgusta 2014. Zgradba je znana kot “Grad svetlobe” (Gaismas pils) in stoji na levem bregu reke Daugave, nasproti stare Rige. Njena asimetrična oblika, ki spominja na stekleno goro, izvira iz latvijske ljudske pravljice o treh možeh, ki na konjih premagajo stekleno goro in rešijo ujeto princeso – simbolika, ki ponazarja tudi latvijsko pot do neodvisnosti. Barve posameznih nadstropij v notranjosti pa naj bi simbolično ponazarjale bankovce nekdanje latvijske valute, lata (Archiweb, b. d.).
Stavba ima 13 nadstropij (vključno s kletjo) in v višino meri 68 metrov, njeno jedro pa tvori osemnadstropni atrij, okoli katerega so razporejene čitalnice, obrnjene proti reki in staremu mestnemu jedru. Splošne zbirke so razporejene v nižjih nadstropjih, medtem ko so specializirane čitalnice, npr. za kartografsko gradivo ali za knjižničarstvo in informacijsko znanost, umeščene više, vse do 8. nadstropja. V pritličju, ob glavnem vhodu, je koncertno-kongresna dvorana Ziedonis, poleg nje pa so v stavbi še center za mladinsko in otroško literaturo, muzej zgodovine latvijske knjige, razstavni prostori, skupinske in individualne študijske sobe, knjigarna in restavracija. Na samem vrhu stavbe je razgledna ploščad s 360-stopinjskim panoramskim razgledom na Rigo, ki obiskovalcem ponuja enega najlepših pogledov na mesto.
Knjižnica ni le arhitekturni simbol, temveč tudi nosilka jasno opredeljene vloge v državnem knjižničnem sistemu: zakon o Nacionalni knjižnici Latvije jo določa kot osrednji center za razvoj tega sistema in skrbnico celotne nacionalne bibliografije. Njena vloga varuhinje nacionalne pisne dediščine se odraža tudi v obsegu zbirke, ki danes presega pet milijonov enot, med njimi okoli 18.000 rokopisov, ki segajo vse do 14. stoletja. Med najdragocenejšimi je zbirka latvijskih ljudskih pesmi “Dainu skapis” (Omara ljudskih pesmi), ki je vpisana tudi na Unescov seznam Spomin sveta (Ministry of Culture of Latvia et al., n.d.). Pomen knjižnice za latvijsko družbo se je nazorno pokazal že ob odprtju nove stavbe leta 2014, ko je približno 14.000 ljudi tvorilo živo verigo in si iz rok v roke podajalo na stotine knjig ob selitvi iz stare v novo stavbo, mednarodno priznanje pa je sledilo leta 2018, ko je knjižnica na londonskem knjižnem sejmu prejela nagrado “Knjižnica leta” (The London Book Fair, b. d.).
Grad svetlobe tako ostaja zgovoren dokaz, da lahko arhitektura, ljudsko izročilo in sodobna knjižničarska infrastruktura skupaj oblikujejo eno samo prepoznavno nacionalno simboliko. S tem Latvija dokazuje, da je lahko tudi majhna jezikovna skupnost nosilka velikih kulturnih in tehnoloških dosežkov.
Prispevek pripravila: Anja Petrovič
Viri:
Latvijas Nacionālā bibliotēka. (b. d.). Sākumlapa. Pridobljeno 27. oktobra 2026 s https://lnb.lv/lv/
Archiweb. (b. d.). Latvian National Library. https://www.archiweb.cz/en/b/lotysska-narodni-knihovna-latvijas-nacion-l-bibliot-ka
Ministry of Culture of Latvia, Latvian Memory of the World Committee, & National Commission of Latvia for UNESCO. (n.d.). Latvia – Dainu skapis – Cabinet of folksongs – as a part of the Archives of Latvian Folklore. UNESCO Memory of the World Programme. https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/dainu_skapis_-_cabinet_of_folksongs.pdf
The London Book Fair. (n.d.). The London Book Fair International Excellence Awards 2018: Winners announced. https://hub.londonbookfair.co.uk/the-london-book-fair-international-excellence-awards-2018-winners-announced