Virtualna raziskovalno-učna okolja in spletna družbena omrežja so danes tista, v katerih raziskovalci delujejo, se izpostavljajo, sodelujejo, si izmenjujejo informacije in distribuirajo znanje. S spremembo znanstvene komunikacije se razvijajo tudi založniški modeli, ki se morajo soočiti z zahtevo po družbeni odgovorni diseminaciji znanja. Odprti dostop se ne uveljavlja samo za publikacije, ampak tudi za raziskovalne podatke. Ob danes uveljavljenemu vrednotenju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki temelji na kakovosti predvsem znanstvenega časopisa, pa se razmišlja tudi o odmiku od vrednotenja s pomočjo t. i. “faktorjev vpliva”, pomembnejša bi naj bila vsebina. Ob bok se postavlja tudi alternativna metrika, ki spremlja življenje publikacije v virtualnih raziskovalnih in drugih družbenih omrežjih ter v spletnih komunikacijskih kanalih. Vse to sodi v kontekst odprte znanosti.
Poti do znanja