Digitalne knjižnice so zelo koristno orodje, kadar govorimo o pridobivanju besedilnih virov za potrebe raziskovanja. Njihova uporabnost sega vse od scenarijev, kjer jih študentje uporabljajo za iskanje virov, s katerimi si pomagajo pri zaključnih delih, do raziskovalcev, ki jih uporabljajo za pregled stanja na svojem raziskovalnem področju. Ker število dokumentov (diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, člankov, zbornikov ipd.) iz leta v leto strmo raste, uporabniki digitalnih knjižnic z velikim številom dokumentov porabijo ogromno časa, da preiščejo in pregledajo vse za njih zanimive dokumente. Delno ta problem rešujejo iskalniki, ki so seveda ključna komponenta vsake digitalne knjižnice. Težava z iskalniki je ta, da so odvisni od uporabnikovega neposrednega vnosa, uporabnik mora torej sam vnesti ustrezne ključne besede za iskanje. Uporabniku lahko porabljen čas za iskanje ustreznih gradiv skrajšamo z vključitvijo priporočilnega sistema, ki mu samodejno priporoča zanimivo vsebino.