Kako obdržati knjižnice v digitalni dobi

14. 3. 201728. 8. 2019

Kako obdržati knjižnice v digitalni dobi

»Čim dlje nazaj ti seže pogled, tem dlje v prihodnost vidiš,« je nekoč dejal Winston Churchill. To poved je imel za iztočnico Jovan Kurbalija (@jovankurbalija), ustanovni direktor fundacije Diplo Foundation (https://www.diplomacy.edu/), ki je na konferenci COBISS 2016 poskušal prikazati vlogo knjižnic v prihodnosti. Pravi, da se za prihodnost knjižnic ni bati. Knjižnice bodo preživele, njihova vloga se bo v času digitalne dobe spreminjala, kot se je spreminjala tudi že v preteklosti. Preberi več “Kako obdržati knjižnice v digitalni dobi”

21. 2. 201713. 9. 2019

Razvoj nacionalne digitalne knjižnice na Nizozemskem

Razvoj nacionalne digitalne knjižnice na Nizozemskem je temelji na treh ključnih točkah: strategiji, omrežju in infrastrukturi.

Johan Stapel (@bibliohan) je na konferenci COBISS 2016 izpostavil strateški načrt kot najpomembnejši dokument nacionalne knjižnice. Glavni prioriteti strateškega načrta sta realizacija nacionalne digitalne knjižnice (sem spada tudi ambiciozni cilj digitalizacije vseh tiskanih gradiv do leta 2030) ter spodbujanje nacionalnega in mednarodnega sodelovanja. Na Nizozemskem je za digitalno infrastrukturo odgovorna nacionalna knjižnica. Moč omrežja se kaže v osredotočenosti na uporabnike in močnem partnerstvu med organizacijami. Preberi več “Razvoj nacionalne digitalne knjižnice na Nizozemskem”

7. 2. 201713. 9. 2019

Repozitorij digitalnih objektov

Digitalni repozitorij je baza podatkov in servisov, namenjena shranjevanju, indeksiranju in iskanju digitalnih objektov. Gre za online arhiv digitalnih zbirk in vsebin z možnostjo dostopa za uporabnike storitve. Knjižnice, arhivi in muzeji so tradicionalni skrbniki kulturne dediščine in njihova naloga je tudi skrb za hranjenje digitalnih vsebin. Število digitalnih objektov se iz leta v leto eksponentno povečuje, zato je potreba knjižnic po shranjevanju le-teh vse večja. Prav tako se knjižnice odločajo za digitalizacijo svojih gradiv v tiskani obliki in kreiranje digitalnih kolekcij za svoje uporabnike. S tem namenom nastajajo številni institucionalni digitalni repozitoriji, velikokrat poimenovani digitalne knjižnice, tudi v Sloveniji.

Preberi več “Repozitorij digitalnih objektov”

1. 3. 201613. 9. 2019

Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?

O tem ni dvoma. Pa vendar velja malce razmisliti o tem, kako se digitalizacija knjižničnega gradiva in prost dostop do teh vsebin na spletu kažeta v statističnih podatkih o uporabi storitev knjižnic ter odnosu uporabnikov do (nujnosti obstoja) knjižnic.

Nacionalni program za kulturo opredeljuje, da digitalizacija in hranjenje digitalnih vsebin s področja kulture sodita med osnovne naloge javnih ustanov, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino. V preteklem desetletju je Ministrstvo za kulturo med drugim omogočilo, da osrednje območne knjižnice pridobijo sredstva za digitalizacijo pisnih virov s področja lokalne zgodovine pod pogojem, da so ti digitalizirani viri prosto dostopni na spletu.

Preberi več “Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?”

5. 1. 201613. 9. 2019

Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!« 2. del

Na prvih bibliobusih (Potujoče knjižnice: “Naše poti so vez med ljudmi! 1. del) so se morali knjižničarji zanesti le na svoje znanje, na kataložne listke in na iznajdljivost. Mobiteli in računalniki so bili še znanstvena fantastika, kooperativni online bibliografski sistem in servisi pa so bili takrat še v nekem »nezemeljskem« zapredku!

Ampak: čas je zahteval svoje! Pregovor pravi: »Čas teče, nič ne reče!« Le kdo si je izmislil ta rek? Preberi več “Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!« 2. del”