Danec Rasmus Fangel Vestergaard iz knjižnice Valby na Danskem je na konferenci COBISS 2016 predstavil prestrukturiranje danskih knjižnic in njihove izzive za prihodnost: Delovanje in obstoj knjižnic v Köbenhavnu se soočata z zmanjševanjem proračuna. Posledično je zmanjševanje storitev za uporabnike neizbežno. Vendar so se danske knjižnice odločile, da bodo same izbrale, katerim storitvam se bodo zaradi zmanjševanja proračuna odrekle. To pa ni preprosto, saj so za vsako storitvijo ljudje, ki jo izvajajo, in uporabniki, ki jo uporabljajo. Preberi več “Knjižnice v Köbenhavnu in generacija Z”
„Kje so tiste stezice“: komunikacijske poti v specialni knjižnici
Vsako pomlad Sekcija za specialne knjižnice pri ZBDS organizira posvet z naslovom Dan specialnih knjižnic.
Že leta poudarjamo, kako smo si specialne knjižnice različne. Tokrat bomo govorili o eni stvari, ki nam je vsem skupna: komuniciranje! Komuniciranje je pomembna veščina, še posebej v trenutnih razmerah in omejenih pogojih. Ima svoja pravila in tovrstna znanja nam lahko pomagajo v različnih situacijah. Vsekakor mora biti naš nastop odgovoren, kredibilen, ažuren, natančen in transparenten. Za učinkovito komuniciranje ni dovolj, da znaš govoriti. Naša odgovornost je, da poskrbimo, da bo sporočilo tudi razumljeno. Dobra novica je, da se veščine komuniciranja lahko naučimo.
Strokovnjaki z različnih področjih bodo predavali o načinu komuniciranja s sodelavci in šefom; glede na število 
uporabnikov družbenih medijev v Sloveniji, predstavljajo le-ti izjemno priložnost za poglobitev neposredne komunikacije z uporabniki knjižnice in izboljšanje njihove informiranosti o delu knjižnice; znanstveniki vedno bolj ugotavljajo, da je treba raziskovalno delo in rezultate predstaviti najširši javnosti in tu lahko knjižničar odigra svojo vlogo; komuniciranje z mediji in širšo javnostjo lahko prepustimo tudi komu drugemu – zagovorništvo je aktivnost, ki jo izvaja posameznik, da bi vplival na javnost, politiko ali posameznike znotraj posameznih institucij.
Vsak udeleženec bo imel priložnost predstaviti svoj uspešen način komuniciranja, tako s s
odelavci, mediji, uporabniki in širšo javnostjo.
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite 25. maja v Ljubljani.
Več informacij in program srečanja na http://www.zbds-zveza.si.
Prispevek pripravila: Maja Vavtar
Kako obdržati knjižnice v digitalni dobi
»Čim dlje nazaj ti seže pogled, tem dlje v prihodnost vidiš,« je nekoč dejal Winston Churchill. To poved je imel za iztočnico Jovan Kurbalija (@jovankurbalija), ustanovni direktor fundacije Diplo Foundation (https://www.diplomacy.edu/), ki je na konferenci COBISS 2016 poskušal prikazati vlogo knjižnic v prihodnosti. Pravi, da se za prihodnost knjižnic ni bati. Knjižnice bodo preživele, njihova vloga se bo v času digitalne dobe spreminjala, kot se je spreminjala tudi že v preteklosti. Preberi več “Kako obdržati knjižnice v digitalni dobi”
Razvoj nacionalne digitalne knjižnice na Nizozemskem
Razvoj nacionalne digitalne knjižnice na Nizozemskem je temelji na treh ključnih točkah: strategiji, omrežju in infrastrukturi.
Johan Stapel (@bibliohan) je na konferenci COBISS 2016 izpostavil strateški načrt kot najpomembnejši dokument nacionalne knjižnice. Glavni prioriteti strateškega načrta sta realizacija nacionalne digitalne knjižnice (sem spada tudi ambiciozni cilj digitalizacije vseh tiskanih gradiv do leta 2030) ter spodbujanje nacionalnega in mednarodnega sodelovanja. Na Nizozemskem je za digitalno infrastrukturo odgovorna nacionalna knjižnica. Moč omrežja se kaže v osredotočenosti na uporabnike in močnem partnerstvu med organizacijami. Preberi več “Razvoj nacionalne digitalne knjižnice na Nizozemskem”
Repozitorij digitalnih objektov
Digitalni repozitorij je baza podatkov in servisov, namenjena shranjevanju, indeksiranju in iskanju digitalnih objektov. Gre za online arhiv digitalnih zbirk in vsebin z možnostjo dostopa za uporabnike storitve. Knjižnice, arhivi in muzeji so tradicionalni skrbniki kulturne dediščine in njihova naloga je tudi skrb za hranjenje digitalnih vsebin. Število digitalnih objektov se iz leta v leto eksponentno povečuje, zato je potreba knjižnic po shranjevanju le-teh vse večja. Prav tako se knjižnice odločajo za digitalizacijo svojih gradiv v tiskani obliki in kreiranje digitalnih kolekcij za svoje uporabnike. S tem namenom nastajajo številni institucionalni digitalni repozitoriji, velikokrat poimenovani digitalne knjižnice, tudi v Sloveniji.