Ali je smiselno omejevati uporabo Facebooka med delovnim časom?

Ob vsesplošni popularnosti družbenih medijev so v podjetjih in drugih organizacijah pogosto pred dilemo, kako urejati uporabo Facebooka in drugih podobnih družabnih omrežij. Facebook svojim uporabnikom v splošnem predstavlja predvsem virtualen prostor druženja in zabave. Niso redka mnenja, ki uporabo Facebooka, Youtuba in podobnih portalov družbenih medijev pojmujejo kot izgubo časa. Ali se torej v vodstvih podjetij  upravičeno odločajo za preprečevanje dostopa do takih in podobnih spletnih strani? Sam menim, da nikakor ne, saj s tem v prvi vrsti ne rešijo problema, ki ga imajo pred sabo – tega namreč, da bodo zaposleni izgubljali čas z aktivnostmi na družbenih omrežjih. Učinkovito izkoriščanje delovnega časa je stvar drugih vidikov, organizacije, vodenja itd., ne pa omejenega dostopa do interneta. Zaposleni bodo namesto Facebooka pač našli kaj drugega, če njihovi nadrejeni ne bodo zagotovili ostalih potrebnih pogojev za učinkovito izrabo delovnega časa. Ob vsem tem pa ob vsesplošni razširjenosti pametnih mobilnih telefonov s širokopasovnim dostopom do interneta tudi ta omejitev ne obvelja več, saj bodo zaposleni pač všečkali, tvitali in drugače komunicirali v družbenih medijih s pomočjo pametnih telefonov.

Vprašanje, s katerim bi se morali ukvarjati vodilni, je, kako uporabo družbenih medijev med zaposlenimi izkoristiti sebi v prid?

Nobenega dvoma ni več, da družbeni mediji danes predstavljajo vir nepogrešljivih in dragocenih informacij in ponujajo način komunikacije, ki pritegne in navdušuje. V podjetjih, kjer se tega zavedajo, družbene medije uporabljajo ne samo za promocijo in prodajo svojih izdelkov in storitev ter za komuniciranje z uporabniki in kupci, temveč jih kot močno komunikacijsko orodje uporabljajo  tako za izgradnjo skupnosti svojih uporabnikov kot tudi za povezovanje zaposlenih, za izboljšanje delovnega vzdušja, za sodelovanje med zaposlenimi in izboljšanje njihovega zadovoljstva.

Podjetja in organizacije z uporabo družbenih medijev pridobijo v več pogledih:

Sodelovanje. Družbeni mediji so, kot že rečeno, močno komunikacijsko orodje in kot taki ponujajo učinkovito brezplačno sodelovalno platformo, tako med zaposlenimi kot tudi z obstoječimi in bodočimi zunanjimi uporabniki. Facebook in Twitter sta v tem pogledu izredno uporabna, velja pa preizkusiti tudi druga omrežja.

Javno mnenje. Vsako organizacijo bi moralo zanimati, kaj si o njej mislijo in kaj se o njej pogovarjajo uporabniki njenih storitev in kupci njenih izdelkov. Družbeni mediji predstavljajo samo podaljšek tega, kar ljudje počnemo v offline svetu. Svoje zadovoljstvo, jezo ali razočaranje o čemer koli izpovemo v krogu svojih prijateljev. Z uporabo družbenih medijev se je ta krog samo še razširil, podjetjem in organizacijam, ki jim je mar za to, kar o njih govorijo njihovi uporabniki, pa se je odprl brezplačni kanal do teh mnenj.

Mreženje. Predstavlja danes novo poslovno valuto. Podjetja in organizacije si prizadevajo za povezovanje in mreženje  z drugimi podjetji, s katerimi lahko lažje dosegajo zastavljene poslovne cilje. Posamezniki, zaposleni, si prizadevajo za nova poznanstva in povezave s posamezniki, ki jih vodijo podobni interesi. Mreženje predstavlja prenos znanja, pa tudi sodelovanje in poslovanje.

Pozitivno delovno okolje. Je v osnovi želja vsakega zaposlenega in praviloma zaželeno v vseh delovnih okoljih. Napredna podjetja se zelo premišljeno lotevajo naloge, kako zagotoviti take delovne pogoje, ki bodo zaposlenim ob plači zagotavljali ne samo plačo, temveč tudi zadovoljstvo in motivacijo, saj je to pogoj za lojalnost zaposlenih in pozitivno vpliva na poslovni uspeh organizacije in podjetja kot kolektiva.

Odprtost. Se ujema s pričakovanji današnjih uporabnikov interneta, ki si želijo odprtosti in dostopnosti do informacij, tako na internetu kot tudi sicer. Zapiranje, zanikanje, izogibanje sodelovanju in prisotnosti na družbenih medijih z vidika poslovnih organizacij, predstavlja za sodobne potrošnike, kupce, negativen signal in slabo zunanjo podobo take organizacije.

Predstavljeni vidik je seveda ena stran uporabe družbenih medijev, ki je v drugih okoliščinah lahko popolnoma drugačna. Nikakor tudi ne smemo zanemariti vidika zasebnosti, zaradi česar je treba v organizacijah vzpostaviti politiko oziroma pravila uporabe družbenih medijev, ki nikakor ne morejo biti prepuščena naključju.

Prispevek pripravil: mag. Sergej Lah