Potujoče knjižničarstvo je na slovenskih tleh prisotno od davnega leta 1863, ko je mlinar Lovro Stepišnik v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka, ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico – Slovensko bukvarnico. Zbiral je slovenske knjige, ki jih potem nosil v košu od kmetije do kmetije, in jih posojal pohorskim kmetom v bližnji in daljni okolici. Nekateri viri trdijo, da je »imel moža«, ki je prenašal knjige, vendar menim (osebno), da je bil glavni potujoči knjižnični as ravno on, saj mu je bilo v interesu, da lobira tudi za svoj mlin in moko, medtem ko poučuje nepismene tedanje kmete po pohorskih obronkih.
Po mesecu dni je ponovno šel na pot in knjige zamenjal. Vendar mu to ni bilo dovolj. Ko mu je knjig zmanjkalo, jih je enostavno začel prepisovati. Tako smo dobili prvega potujočega knjižničarja, in to ne samo v Sloveniji, ampak, kot kažejo nekateri zapisi, tudi na Balkanu! Še ena zanimivost je ta, da je bil spoštovani mlinar, kar zadeva branje in pisanje, samouk. Kaj vse se da narediti, če je le volja!
Ker pa so knjižničarji že od nekdaj imeli dobre ideje, so se domislili potujočih kovčkov, polnih knjig, ki so jih potem na razne načine dostavljali do ljudi.
Koš je seveda postal premajhen in za hrbet ne najboljši, lesenih kovčkov so imeli »poln kufer«, zato so tuhtali, debatirali, načrtovali, risali, brisali … in na koncu globokega umovanja so začeli nastajati slovenski bibliobusi!
Prednjači Koper, ki je svoj bibliobus po obmorskih cestah pognal že leta 1973, Ljubljana in Maribor pa sta mu sledila v letu 1974.
Prvi koprski bibliobus (fotografija: Arhiv knjižnice Srečka Vilharja).
Prvi mariborski bibliobus (fotografija: Arhiv Mariborske knjižnice).
Priznati moramo, da je bil ljubljanski bibliobus – glej ga zlomka – skoraj za celo leto hitrejši! Skozi nadaljnja leta so jim s svojim dragocenim tovorom sledili še drugi bibliobusi, pa tudi knjižničarji, ki srčno izpolnjujejo svoje poslanstvo v različnih okoljih!
Prispevek pripravila: Ksenija Trs
Ksenija Trs je, kot sama pravi, potujoča knjižničarka. Obsedena je z branjem, rada ima dobro družbo in potovanja, zato ji je delo v mariborski potujoči knjižnici “vžgano” v kožo.