Pri vrednotenju uspešnosti raziskovalcev iz sistema SICRIS po metodologiji Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) se upošteva tudi citiranost njihovih del v sistemih Web of Science (WoS) in Scopus. Za primerjavo citiranosti v WoS in Scopus se v okviru portala COBISS/SciMet za članke slovenskih avtorjev od leta 1970 pripravljajo različne statistike.
Razlikujemo dve osnovni vrsti statistik citiranosti:
- po letih objave člankov – število vseh citatov, ki so jih prejeli članki, objavljeni v določenem letu, ne glede na leto citata,
- po letih citiranosti člankov – število citatov, ki so jih prejeli članki v določenem letu, ne glede na leto objave člankov (v statistiko za določeno leto citiranosti je lahko zajet tudi članek, starejši od tega leta).
V skupni statistiki po letih objave člankov v WoS in Scopus lahko primerjamo število citatov (TC), število avtocitatov (AC), število čistih citatov (CI = TC – AC), število člankov v WoS in Scopus (ARTNO) ter povprečno število čistih citatov na članek (CI : ARTNO) za vse članke slovenskih avtorjev v WoS in Scopus. Po teh kazalcih lahko primerjamo tudi 100 najpogosteje citiranih raziskovalcev in drugih slovenskih avtorjev, skupin raziskovalcev, projektov, programov, raziskovalnih organizacij, registriranih v sistemu SICRIS, in slovenskih univerz (TOP 100). Seznami so urejeni po številu čistih citatov (CI) v zadnjih desetih letih, ne glede na leto objave njihovih člankov.
Za primerjavo, obdelavo in analizo podatkov o citiranosti se v okviru portala pripravljajo tudi drugi seznami in statistike citiranosti v izhodnih formatih HTML, XML in TXT, ki jih je možno prenesti na lokalne računalnike. Seznami so ločeni za:
- posamezne entitete, registrirane v sistemu SICRIS, za slovenske univerze in za druge slovenske avtorje z identifikacijsko številko avtorja v normativni bazi osebnih imen,
- članke po vedah, ki so določene iz vrstilca UDK,
- članke za raziskovalce in za druge slovenske avtorje,
- serijske publikacije, ki vsebujejo članke slovenskih avtorjev v WoS in Scopus.
Nekateri seznami zajemajo podatke za članke, ki so obdelani v vsaj eni od baz podatkov (Scopus / WoS), nekateri pa samo podatke za članke, ki so obdelani samo v bazi WoS ali pa samo v bazi Scopus (s povezavami samo z eno bazo), npr. seznam člankov v bazi Scopus, ki niso v bazi WoS, http://scimet.izum.si/citdata/SI/scopus_not_wos_bibln.html. Zaradi velikosti so datoteke s podatki za članke s citati in datoteke s podatki za članke brez citatov ločene, npr. seznam člankov, ki imajo citate v bazah Scopus in/ali WoS, http://scimet.izum.si/citdata/SI/scopus_wos_bibl.html. Pripravijo se tudi seznami entitet iz sistema SICRIS, pri katerih se število citatov v bazah Scopus in WoS razlikuje za več kot 20 % od manjšega števila citatov, npr. za skupine raziskovalcev http://scimet.izum.si/citdata/SI/scopus_wos_diff_grp.html.
Statistike citiranosti entitet lahko urejamo po priimku in imenu ali nazivu, vedi, številu čistih citatov (CI), številu člankov (ARTNO) ali številu čistih citatov na članek (CI : ARTNO), npr. statistike raziskovalcev http://scimet.izum.si/citdata/SI/scopus_wos_sum_res_scopus_artno_desc.html. Statistike po letih citiranosti pa vsebujejo podatke od prvega leta, v katerem je citiran vsaj en članek, npr. statistike citiranosti raziskovalcev v bazi Scopus http://scimet.izum.si/citdata/SI/scopus_stat_years_res.html.
V formatu TXT za podatke o člankih so v koloni RESCODE(S) navedene vse šifre raziskovalcev, ločene z vejico, v kolonah SCIENCES(S), FIELD(S) in SUBFIELD(S) pa njihove vede, znanstvena področja in podpodročja po klasifikaciji ARRS, npr. za družboslovje http://scimet.izum.si/citdata/SI/scopus_wos_bibl_D.txt. Za lažji uvoz podatkov v programe za obdelavo preglednic so v seznamih člankov po vedah (N – naravoslovje, T – tehnika, M – medicina, B – biotehnika, D – družboslovje, H – humanistika, X – članki brez oznak za vedo) v formatu TXT vrstice razmnožene za avtorje, kar pomeni, da je za vsakega soavtorja enega članka dodana vrstica z vsemi podatki o tem članku, kolone RESCODE, SCIENCE, FIELD in SUBFIELD pa vsebujejo šifro raziskovalca tega soavtorja in njegovo vedo, znanstveno področje in podpodročje, npr. za družboslovje http://scimet.izum.si/citdata/SI/scopus_wos_bibl_dupli_D.txt. Na osnovi teh podatkov je narejena tudi raziskava citiranosti slovenskih raziskovalcev v sistemih WoS in Scopus po vedah v obdobju od 1996 do 2011, v kateri je ugotovljeno, da so za vse vede slovenski raziskovalci bolj citirani v bazi Scopus kot pa v bazi WoS.
Vir: Bartol T. et. al. Assessment of research fields in Scopus and Web of Science in the view of national research evaluation in Slovenia, Scientometrics, 2014, 98(2) : 1491-1504
Seznami serijskih publikacij, ki vsebujejo članke slovenskih avtorjev v WoS in Scopus, razen podatkov o citiranosti, vsebujejo tudi kategorije znanstvenih področij iz baz Journal Citation Reports® (JCR) in Source Normalized Impact per Paper (SNIP), podatke o četrtinah, v katere se uvrščajo revije glede na faktor vpliva na posameznih znanstvenih področjih (Četrtina IF), in podatke o nadpovprečni znanstveni uspešnosti (za članke za zadnjih 5 let) iz Seznama mednarodnih baz podatkov (KRU), npr. seznam serijskih publikacij, ki vsebujejo članke slovenskih avtorjev v bazi Scopus, v bazi WoS pa ne http://scimet.izum.si/citdata/SI/scopus_not_wos_issn.html. Do teh razlik med bazami Scopus in WoS prihaja, ker je izbor serijskih publikacij in posameznih številk, ki vključujejo članke slovenskih raziskovalcev, v bazah podatkov WoS in Scopus različen. Dejstvo, da je članek objavljen v serijski publikaciji, ki jo indeksira WoS ali Scopus, še ne pomeni, da je bil članek tudi dejansko vključen v te baze podatkov, ker uredniki teh baz pri nekaterih serijskih publikacijah članke izbirajo selektivno.
Prispevek pripravila: mag. Gordana Budimir