Revije, ki sodijo v nadpovprečno znanstveno uspešnost po merilih ARRS

Uvodna2Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) v Pravilniku o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti določa kriterije, kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti raziskovalcev. Nekateri izmed teh kazalcev se ugotavljajo skozi bibliografske enote raziskovalcev, ki so vnesene v sistem COBISS.SI in so razvrščene po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. Ti kazalci so dostopni preko informacijskega sistema SICRIS, ki ga vzdržujeta Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) in ARRS.

Eden izmed kazalcev, ki jih ARRS upošteva pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti raziskovalcev, je nadpovprečna znanstvena uspešnost, ki je sestavljena iz kvantitativnih ocen A” (izjemni dosežki), A’ (zelo kakovostni dosežki) in A1/2 (pomembni dosežki). Sem sodijo izbrane monografije, patenti in članki v revijah. V nadaljevanju se bomo osredotočili na kriterije, ki določajo, v katerih revijah se znanstveni članki uvrstijo v nadpovprečno znanstveno uspešnost.

Seznami teh revij so objavljeni v sklopu seznama mednarodnih bibliografskih baz podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij:

PolonaMZ_Mednarodne_Slika1Na seznam A”, A’ ali A1/2 se uvrstijo tiste revije, ki so uvrščene v baze SCIE, SSCI, A&HCI, Scopus (d), Scopus (h) in ustrezajo v nadaljevanju opisanim kriterijem iz pravilnika.

Kvantitativna ocena A” pri člankih v revijah izhaja iz naslednjih sestavnih delov ocenjevanja:

  • članek v prvi ali drugi reviji področja SCIE in članek v revijah s faktorjem vpliva (IF), večjim od 8;
  • članek v reviji, ki ima IF 3-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij področja SCIE (ne upoštevajo se članki v revijah z IF, manjšim od 3);
  • članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij področja SSCI;
  • članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij Scopus (uporablja se SNIP za družboslovje);
  • članek v zgornji četrtini revij Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko).

Kot faktor vpliva se v bazah SCIE in SSCI uporablja JCR (Journal Citation Reports), v bazi Scopus pa SNIP (Source Normalized Impact per Paper).

Kvantitativna ocena A’ pri člankih v revijah izhaja iz naslednjih sestavnih delov ocenjevanja:

  • članek v zgornji četrtini revij področja SCIE;
  • članek v zgornji polovici revij področja SSCI;
  • članek v zgornji polovici revij Scopus (uporablja se SNIP za družboslovje);
  • članek v zgornjih treh četrtinah revij Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko);
  • članek v A&HCI.

Kvantitativna ocena A1/2 se pripiše člankom v zgornji polovici revij iz baz Scopus in SSCI (za družboslovje) ter SCIE (za vse druge vede), za humanistiko pa za objave v zgornjih treh četrtinah revij iz baze Scopus.

Primer seznama revij iz baze SCIE, ki sodijo v nadpovprečno znanstveno uspešnost:

Slika2Izsek seznama na zgornji sliki vsebuje revije iz baze SCIE, v katerih se znanstvene objave v skladu s pravilnikom ARRS uvrstijo med izjemne dosežke (A”), zelo kakovostne dosežke (A’) ali pomembne dosežke (A1/2). Uvrstitve so določene na podlagi zadnjih dostopnih podatkov o faktorjih vpliva in uvrščenosti revij v posamezna področja. Seznami revij so urejeni najprej po abecedi področij, znotraj področij pa glede na položaj. V stolpcu »št. čl. v COBIB.SI« je podatek o številu vseh člankov (ne glede na leto izida) v bazi COBIB.SI, objavljenih v posamezni reviji, v stolpcu »četrtina (JCR 2014)« pa podatek o četrtini, v katero sodi revija v določeni kategoriji. Klik na podatek o četrtini nas popelje na zapis o reviji v bazi JCR v zadnjem letu. V zadnjih treh stolpcih je s kljukico označeno, v katerega izmed kazalcev nadpovprečne znanstvene uspešnosti sodi posamezna revija (oz. znanstvena objava v tej reviji). Zvezdica (*) se pojavi pri reviji takrat, kadar revija v tem področju sicer ni uvrščena v A”/A’/A1/2, je pa tja uvrščena v katerem izmed drugih področij te ali katere druge baze.

Prispevek pripravila: mag. Apolonija Marolt Zupan