Merjenje vpliva raziskovanja na življenje ljudi že od nekdaj predstavlja izziv za akademsko raziskovanje. Leta 1955 je bila razvita ideja o faktorju vpliva kot merilu za znanstveno publiciranje. To tradicionalno tehniko merjenja vpliva so poimenovali bibliometrika in je še danes osnova za merjenje znanstvenega vpliva tako v svetu kot tudi pri nas.
Financerji raziskovalnih projektov želijo videti učinek denarja, namenjenega za raziskave, ki se odraža v ekonomiji, zdravstvu, kulturi in na splošno v družbi. Tudi samega raziskovalca zanima vpliv njegovega dela, npr. članka, ki ga doseže v raziskovalnem okolju. Zanima ga, kaj menijo in o čem razpravljajo ostali raziskovalci o njegovem članku ali knjigi. Klasični načini vrednotenja raziskovalnega dela temeljijo na JCR, SNIP in ostalih faktorjih vpliva ter na citiranosti članka (h-indeks), prispevka, knjige ali ostalih del raziskovalcev. Tovrstni primer spremljanja uspešnosti slovenskih raziskovalcev je sistem SICRIS (http://www.sicris.si), ki ga na IZUM-u razvijamo že vrsto let in ki omogoča vpogled v dela vseh slovenskih raziskovalcev in njihovih del. Algoritem bibliografij raziskovalcev upošteva klasične metode vrednotenja raziskovalne uspešnosti.
Vendar se svet vrti naprej. Predvsem mlajši raziskovalci vse bolj uporabljajo novejše metode komuniciranja in medsebojnega sodelovanja, kar prispeva k hitrejšemu in bolj inovativnemu rojevanju idej tudi na področju akademskega izobraževanja in raziskovanja. Internet s svojimi online aplikacijami skupaj z družbenimi omrežji in mobilnimi napravami bistveno prispeva k dvigovanju uspešnosti raziskovanja. Vse več raziskovalcev se spozna preko družbenih omrežij in medsebojno komunicira preko spletnih dnevnikov, Twitterja in ostalih sodobnih medijev, preko katerih se ideje zelo hitro pretakajo in s pomočjo katerih nastajajo spet nove ideje. Članek npr. o raziskavi virusa zika, bo ubiral poti tudi mimo klasičnih objav, citiranosti in ostalih akademsko deklariranih matrik vrednotenja raziskovalnega dela. Zato se vse več raziskovalcev povezuje, razpravlja, deli ideje, podatke in raziskave, daje priporočila, skratka »raziskuje« online. To, kar je bilo v preteklosti skrito, je danes lažje dostopno in odkrito hitreje kot kadar koli prej. Tudi objavljanje v odprtem dostopu potrebuje metode vrednotenja, ki ne temeljijo izključno na faktorjih vpliva.
Da bi lahko upoštevali tudi to dimenzijo vpliva raziskovalnega dela, potrebujemo dodatno alternativno matriko (altmetrika) oz. »altmetrics«, kot se je v tujini uveljavil izraz za nov način spremljanja učinkovitosti in uporabnosti raziskovanja.
Med prvimi, ki so tovrstno matriko začeli ponujati, je podjetje Altmetric (https://www.altmetric.com). Sledil jim je tudi ponudnik EBSCO s svojim servisom PlumX (http://plumanalytics.com/) in tudi ostali servisi, kot so ImpactStory (https://impactstory.org/), ReaderMeter (http://readermeter.org/), PLoS Article Level Metrics (http://article-level-metrics.plos.org/) in drugi.
Altmetrika upošteva vpliv raziskovalnega dela, ki se zgodi online in omogoča avtomatizirano ažuriranje novih omemb in dogodkov. Zajema podatke družbenih omrežij (Twitter, Facebook, Google+ …), spletnih dnevnikov raziskovalcev, javno dostopnih dokumentov, novičarskih portalov in revij, referenčnih orodij (Mendeley ipd.) ter ostalih virov informacij, kot so Wikipedia, Youtube, Reddit itd. Ponudniki altmetrike agregirajo tovrstne podatke in omogočajo vpogled na nivo posameznega dela (članka, knjige …) in agregirane informacije na nivoju institucije (fakultete ali univerze). Altmetrika kaže tudi uporabo in vpliv raziskovanja izven akademskih krogov ter zapolnjuje vrzel, ki je klasični načini faktorjev vpliva in citiranja ne zajamejo. Je hitrejša, zajema vse oblike izobraževalne produkcije (ne le člankov) in ima širok vpliv tudi v družbi (ne le v izobraževanju). Na ta način dopolnjuje klasične citatne načine vrednotenja vpliva raziskovalnega dela in jih ne nadomešča.
Zbrane podatke o določenem članku ponudniki altmetrike objavijo na spletnem portalu. Slika kaže primer članka avtorja Stephena Hawkinga, objavljenega v reviji Nature (https://www.altmetric.com/details/2068207):
S teh spletnih strani je mogoče nadaljnje iskanje virov preko povezav, tudi do celotnega besedila, če obstaja. Avtor prispevka lahko pride v stik s tistimi raziskovalci, ki jih raziskovalna tema še posebej zanima, o njej lahko razpravljajo preko družbenih omrežij. V zgornjem primeru je uporabna možnost video zapisov o temi objavljenega članka. Torej, raziskovalcu je omogočena dodatna funkcionalnost »discovery«, ki ga lahko pelje do nadaljnjih raziskav in ugotovitev.
Ponudniki altmetrike omogočajo tudi API-integracije v različne spletne aplikacije in prav o tem razmišljamo tudi na IZUM-u. Morda bo naslednji zapis govoril prav o integraciji altmetrike v COBISS/OPAC in Bibliografije raziskovalcev v sistemu SICRIS.
Prispevek pripravil: Miran Petek