Mariborska knjižnica deluje na območju s približno 183.000 prebivalci, kot osrednja območna knjižnica pa segamo na področje 22 občin in 237.000 prebivalcev. Gre za geografsko raznoliko območje, ki predstavlja 1.313 km² ali 6,48 % ozemlja Slovenije, na katerem živi 11,5 % celotnega prebivalstva Slovenije. S knjižnično mrežo delujemo na raznolikem območju, kjer se specifična podoba mestnih naselij prepleta s primestnimi in vaškimi naselji.
Knjižnični okoliši
Z določitvijo števila prebivalcev, kot osnovnim kriterijem za načrtovanje knjižnične dejavnosti, smo imeli kar precej težav: pri razrezu finančnih sredstev za nabavo gradiva, prostorskem načrtovanju, pripravi strokovnih podlag, analiz, prijavah na projekte itd. Na videz trivialno vprašanje, kako 183.000 prebivalcev »ustrezno razdeliti« med posamezne oddelke, je predstavljalo problem, predvsem na območju Mestne občine Maribor (MoM), kjer se gravitacijska območja posameznih enot na nivoju mestnih četrti in krajevnih skupnosti pogosto prekrivajo. Poseben izziv so predstavljali kriteriji za postajališča Potujoče knjižnice.
Začetki projekta določitve knjižničnih okolišev, s transparentnimi izhodišči za potencialno število prebivalcev, segajo v leto 2007. V prvi fazi smo v sodelovanju s Službo za geografsko informacijski sistem in obdelavo podatkov pri MoM pripravili geografski izris okolišev po posameznih oddelkih in postajališčih Potujoče knjižnice. Pri tem smo upoštevali geografske, infrastrukturne idr. značilnosti na terenu. V drugi fazi smo s pomočjo Območne geodetske uprave Maribor in Statističnega urada RS (SURS), na osnovi evidenc Registra prostorskih enot Geodetske uprave RS (GURS), izdelali dokument »Knjižnični okoliši Mariborske knjižnice kot osrednje območne knjižnice« (interni predpis, 2007), v katerem smo posamezne knjižnične okoliše umestili v:
- osnovne prostorske enote: naselja, občine,
- dodatne prostorske enote: četrtna/mestna skupnost, krajevna skupnost.
Dokument od l. 2007 določa št. prebivalcev po posameznih oddelkih in postajališčih ter predstavlja izhodišče za transparentno načrtovanje in izvajanje knjižnične dejavnosti na območju naše knjižnične mreže. Za potrebe rednega ažuriranja podatke o prebivalcih pridobivamo posebej od SURS.
Spletna aplikacija »Prostorska analiza mreže«
Spletna aplikacija »Prostorska analiza mreže«, ki jo je pripravil CeZaR NUK v sodelovanju z Urbanističnim institutom RS (UI RS), dostopna je na spletni strani https://cezar.nuk.uni-lj.si/pam/index.php, je zelo uporabno orodje za pregled knjižnične mreže, omogoča enostaven vpogled v podatke o krajevnih knjižnicah, postajališčih bibliobusa in premičnih zbirk. Omogoča lažje načrtovanje knjižnične dejavnosti in demokratičen dostop do informacij o dostopnosti splošnih knjižnic prebivalcem.
Zaradi možnosti, ki jih orodje omogoča, smo maja 2016 UI RS zaprosili za umestitev knjižničnih okolišev Mariborske knjižnice v spletno aplikacijo. Prijazno so se odzvali in na osnovi digitalnih podatkov, pridobljenih iz Registra postorskih enot od GURS, pripravili interno različico spletne aplikacije, ki je od junija 2016 dostopna na naši spletni strani http://www.mb.sik.si/kje-je-moja-najblizja-knjizn.html
Prednosti prilagojene različice
- usklajenost sociodemografskih podatkov s knjižničnimi okoliši Mariborske knjižnice in pripadajočimi prostorskimi enotami,
- transparentnost podatkov, na katerih načrtujemo knjižnično dejavnost,
- uporabno orodje za predstavitve,
- omogoča dober pregled nad pokritostjo območja s knjižnično dejavnostjo in lažje načrtovanje knjižničnih storitev itd.
Slabosti prilagojene različice
- potrebno vzporedno ažuriranje demografskih podatkov,
- neenotne funkcionalnosti v primerjavi z osnovno verzijo.
Tako osnovna verzija kot tudi interna različica spletne aplikacije sta lahko, ob potrebni in ustrezni nadgradnji ter povezavi z napovedanimi dopolnitvami Cobiss3/Izposoja na področju strukturiranega vnosa podatkov o prebivališču članov, dobri osnovi za:
- podrobnejše analize o članih na mestnih in drugih območjih (nivo naselja, mestne četrti/krajevne skupnosti),
- transparentno in učinkovito načrtovanje in izvajanje knjižnične dejavnosti,
- skupne projekte osrednjih območnih knjižnic, tudi v povezavi z domoznanskimi projekti na portalu Kamra itd.
Prispevek pripravila: Dragana Lujić, Mariborska knjižnica
Viri:
- Pravilnik o izvajanju knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73.
- Analiza območja OOK 2014-2015 (Štajersko območje). Maribor: Mariborska knjižnica. Pridobljeno 10.8.2017 s spletne strani http://www.mb.sik.si/datoteke/Mariborska_knjiznica/Informacije_javnega_znacaja/Anal_obm_Stajer_povz_in_celotna_2014_15.pdf
- Mestne četrti in krajevne skupnosti. Maribor: Mestna občina Maribor. Pridobljeno 10.8.2017 s spletne strani http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=8
- Mreža splošnih knjižnic Slovenije: orodje za prostorsko analizo. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, CeZaR : Urbanistični institut RS. Pridobljeno 10.8.2017 s spletne strani http://nukgis.civitat.com/odk286/?
- Kje je moja najbližja knjižnica?: Prostorska analiza mreže splošnih knjižnic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, CeZaR : Urbanistični institut RS. Pridobljeno 10.8.2017 s spletne strani http://www.mb.sik.si/kje-je-moja-najblizja-knjizn.html
Dragana Lujić je kot vodja razvojno analitične službe zaposlena v Mariborski knjižnici. Ukvarja se s pripravo statističnih podatkov, analiz in strokovnih podlag s področja izposoje. Njeno delovno področje je povezano še z raziskovanjem okolja, organizacijo in izvajanjem premičnih zbirk, pripravo strokovnih izhodišč, vzpostavljanjem sodelovanja z ustanovami v okolju, s ciljem vključevanja posebnih skupin uporabnikov v knjižnične storitve in omogočanjem široke dostopnosti do knjižničnih storitev vsem skupinam uporabnikov.