Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednjega desetletja

Britanska fundacija Nesta (Britanska inovacijska fundacija) in Univerza v Oxfordu sta pred kratkim predstavila izsledke raziskave o veščinah, ki jih bodo iskala podjetja in druge organizacije pri svojih zaposlenih leta 2030. Raziskava z naslovom “Prihodnost veščin: zaposlovanje leta 2030” sicer obravnava globalne trende, vendar je osredotočena na pričakovana dogajanja v ZDA in Veliki Britaniji, kar pa ne pomeni, da je z določenimi pridržki ni mogoče projicirati v naše okolje.

Poročilo raziskave napoveduje izginjanje delovnih mest, kot so šoferji, prodajalci, bančni uslužbenci, administratorji, referenti … Njihovo delo bodo nadomestili roboti in umetna inteligenca. Hkrati pa poročilo izpostavlja izobraževanje, zdravstveni in javni sektor kot področja, kjer je zaradi tehnološkega razvoja pričakovati rast potreb po visoko usposobljenih kadrih (npr. učiteljih, raziskovalcih na različnih področjih, predvsem biologije, biotehnologije, zdravstva in skrbi za starejše …).

Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri leta 2030

Verjeli ali ne raziskava med najbolj iskanimi kadri v prihodnosti izpostavlja knjižničarje, kuratorje vsebin in arhivarje. Verjetno nisem edini, ki je nad takimi izsledki presenečen, kljub temu da sam razmišljam podobno. Če se poglobimo in razmislimo o trendih in dejavnikih, ki jih raziskava upošteva (demografske spremembe, okoljski vplivi, urbanizacija, naraščajoče neenakosti in politične negotovosti), je vsekakor težko najti argumente, s katerimi bi bilo mogoče takim ugotovitvam oporekati.

Razvoj spletnih medijev nas sicer postavlja pred dejstvo, da mlajše generacije manj berejo tiskano literaturo, posledično (pravo oceno o tem lahko seveda dajo knjižničarji) naj bi upadala izposoja tiskanih knjig. Vendar potrebe tako posameznikov kot organizacij po informacijah in želja po informiranosti ostajajo. Knjižnice v razvitem svetu tako postajajo tehnološka in informacijska središča.

S tem ko knjižnice ponujajo nove storitve, ki zahtevajo določena tehnološka znanja, se delo knjižničarja in njegove odgovornosti spreminjajo. Knjižničarji morajo vse bolj slediti informacijsko tehnološkim novostim, načinom iskanja in dostopa do informacij ter novim potrebam današnjih in prihodnjih uporabnikov. V prihodnosti bo njihova vloga vse bolj vloga informacijskega strokovnjaka, ki s pomočjo širokega nabora informacijskih orodij in znanj s področja obdelav ter upravljanja podatkov pomaga uporabnikom do relevantnih podatkov in informacij, ki jih potrebujejo.

Vedno večji vlogi in pomenu knjižničarjev pritrjujejo tudi sicer nepreverjeni podatki, po katerih je bilo leta 1990 v javnih knjižnicah v ZDA zaposlenih 21.000 knjižničarjev, leta 2011 je bila ta številka za 50 % višja (31.000). V skladu s projekcijami in načrtovanji vladnih služb ZDA je glede na trend naraščanja obsega digitalnih vsebin treba pričakovati povečanje potreb po knjižničarjih, še posebej v raziskovalnih in specialnih knjižnicah, saj bodo uporabniki potrebovali vedno več različnih oblik pomoči pri soočanju z vedno večjim obsegom informacij v digitalni obliki.

Knjižničarji – maratonci

Poročilo “Prihodnost veščin: zaposlovanje leta 2030” je mogoče sprejeti kot spodbudo k razmisleku. Pridobivanje novih veščin postaja stalnica. Strah pred izgubo pomena dela človeških rok in veščin zaradi tehnološkega napredka ni nov in se je pojavljal v različnih obdobjih v preteklosti. Informacijske tehnologije, digitalizacija in internet, že nekaj časa vztrajno in korenito spreminjajo načine dela. Že v zelo bližnji prihodnosti, v naslednjem desetletju, lahko z gotovostjo računamo na izginjanje nekaterih poklicev. Prihodnost v pogledu zaposlovanja in dela tako sicer dopušča določeno negotovost, vseeno pa menim, da je bolj svetla, kot nas utegnejo prepričevati poenostavljena razmišljanja, ki nas plašijo z roboti na delovnih mestih. Tehnološke spremembe v preteklosti so z napredkom namreč prinašale tudi nove poklice in nove možnosti za zaposlovanje človeških rok in uma. Upam si verjeti, da tudi tokrat ne bo drugače.

Sam ne dvomim v prihodnost knjižnic. Knjižničarje v tem pogledu vidim kot tekače na dolge proge. V prihodnosti bomo vsi potrebovali in se zanašali na zaposlene v knjižnicah kot strokovnjake, ki nam bodo pomagali ločiti zrno od plevela in se znajti v svetu nepreglednih množic podatkov in informacij. To je priložnost za knjižničarje.

Prispevek pripravil: Sergej Lah

Viri:
https://www.nesta.org.uk/publications/future-skills-employment-2030
http://lj.libraryjournal.com/2017/10/opinion/editorial/job-outlook-2030-librarians-will-demand-editorial/
http://www.gettingsmart.com/2017/07/5-emerging-trends-in-21st-century-education/
https://lemire.me/blog/2017/01/09/predicting-the-future-job-market-the-librarians/